Nismo še preplezali hriba, vendar dogodki v zadnjih tednih kažejo, da se zaupanje na finančnih trgih znova polagoma povečuje, kot pričajo nedavne emisije državnih obveznic,« je pred prihodom v Bruselj za nemško televizijo ARD spodbudno izjavil Wolfgang Schäuble. Finančni minister lokomotive evropskega gospodarstva se ni motil; po izgubi trojnega A je Francija najela 18 milijard evrov po precej nižji ceni kot novembra lani, ko je še imela najvišjo oceno bonitetne agencije Standard & Poor's, pa tudi slabše kotirani Italija in Španija nista imeli težav s pritegnitvijo tujega kapitala, čeprav se je donosnost teh naložb precej zmanjšala. Tudi evro se drži dobro, prav včeraj, ko so se finančni ministri evrske skupine srečali prvič v novem letu, je na londonski borzi znova presegel vrednost 1,3 dolarja, predsednik ECB Mario Draghi pa celo smelo napoveduje, da se bo evropski valuti letos »godilo bolje«.

Kljub optimizmu na finančnih trgih pa težavam evrske skupine še ni videti konca. Treba bo določiti naslednjo stopnjo pomoči Grčiji, ki se v finišu pogajanj z zasebnim sektorjem znova zapleta, predvsem pa zmanjšati razhajanja valutnega kluba o stalnem požarnem zidu. Poziv Christine Lagarde, da bi bilo treba povečati posojilne zmožnosti evropskega mehanizma stabilnosti čez predvidenih 500 milijard evrov, sploh ni padel na plodna tla, kaj šele, da bi v državah, kjer menijo, da so že dovolj izdatno podprle lajšanje dolžniške krize, prisluhnili Mariu Montiju, ki se zavzema za podvojitev sredstev bodočega reševalnega sklada.

In tako se v času, ko ključni problemi še zdaleč niso rešeni, prej poraja nevarnost podcenjevanja tveganj, ki jih prinaša druga faza finančne krize. Namesto da bi začasno zatišje, ki v zadnjih tednih prevladuje na mednarodnih finančnih trgih, izkoristili za dokončno utrditev obrambnega okopa okoli evrskega območja.

Foto: Susana Vera/Reuters