Varuhinja proti zaprti meji

Ni bilo vprašanje ali, ampak zgolj kdaj bo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o tujcih. Sama zagotavlja, da različni pritiski in javno izražena pričakovanja niso vplivala na njeno odločitev, a bi najbrž vseeno težko prezrla, kako veliko je bilo upanje dela civilne družbe in tudi pravne stroke. Prav tako ne bi mogla mimo opozoril mednarodnih institucij. Za dvanajst strani je obrazložitve, kaj vse je narobe s predpisom, ki zapira meje za prišleke in s katerim se želi preprečiti ponovitve prizorov iz jeseni 2015, če bi spet zaživela balkanska migrantska pot.

Zakon, ki ga je parlament potrdil s solidno večino, ankete javnega mnenja pa so mu namerile prepričljivo podporo javnosti, je polariziral koalicijo in vnesel kar precej razhajanj v največjo vladno stranko SMC. Še na vladni ravni sta na nasprotnih bregovih stala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar in njen pravosodni kolega Goran Klemenčič, oba pravnika, v parlamentu pa so tipko proti stisnili vsi iz SD in Desusa, predsednik državnega zbora Milan Brglez in še dva kolega iz poslanske skupine pa so prav izrecno  pojasnili, zakaj so proti. Med Brglezom, ki sicer študentom predava evropsko varstvo človekovih pravic, in Mirom Cerarjem, pravnikom, so se zaradi tega ohladili odnosi.

Kako bo odločilo ustavno sodišče, je zelo nehvaležno napovedovati, saj tudi sama varuhinja ugotavlja, da podobnih primerov ni reševalo ne to ne evropsko sodišče za človekove pravice. Ali bi odločitev ustavnih sodnikov, kakršnakoli bo, lahko imela politične posledice, bo precej odvisno od tega, kakšna bo v prihodnosti »situacija glede migracij«, kot se uradniško reče, in tudi od časa, ko jo bodo sprejeli. V predvolilnem letu bo nekomu gotovo prišla prav.