Več kot samo obljube

Slovenija ima s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za usmeritev gospodarstva v varčno in okolju prijazno industrijo. Uporaba mora tako v prihodnje predstavljati enega ključnih dejavnikov sonaravnega razvoja. Lesni izdelki morajo postati prepoznavni znak Slovenije, ki je s svojimi naravnimi danostmi ustvarjena za izzive sodobnega časa in nanje moramo najti odgovore s svojimi odločnimi dejanji.

Ne, to niso besede, izrečene na kakšnem shodu ljudi, ki si želijo prevzeti oblast in so si to zapisali v svoj program. To so besede, ki jih je na odprtju razstave Čar lesa ob letošnjem tednu gozdov izrekel slovenski predsednik vlade Miro Cerar. »Spodbujati moramo ustvarjalnost, inovativnost in vsestransko uporabo lesa, obenem pa se osveščati, da z uporabo lesa prispevamo k varovanju narave. Ustvariti moramo pogoje za oživitev in razvoj lesno predelovalne industrije in za učinkovito upravljanje z gozdovi kot strateško naravno dediščino z razvojnim potencialom. Še posebej danes, ko naše gospodarstvo pri svojem poslovanju pretežno uporablja surovine, ki jih uvozimo iz tujine, moramo s primernimi ukrepi zmanjšati našo surovinsko in energetsko odvisnost,« je polagal na srce zbranim, med katerimi sta bila tudi dva ministra iz njegove vlade, kmetijski in gospodarski. Razumljivo, saj sta gozd, ki je v domeni prvega, in les, kot dragocena surovina za predelavo v domeni drugega, povezana in ključna za naš boljši jutri. Kot da tega že doslej ne bi vedeli.

Tega potenciala surovinskega bogastva, ki nam že predolgo uhaja in ga bolj kot sami znajo uporabljati in z njim služiti drugi, se najbrž zelo dobro zavedajo vsi, ki so poslušali premiera. Glavnino je tako ali tako predstavljala strokovna gozdarsko-lesarska javnost, ljudje iz javnih zavodov, fakultete, ki izobražuje kadre za zgledno gospodarjenje z gozdovi in uporabnost surovine iz njih.

Ni dovolj vedeti, da se je v samostojni Sloveniji žalostno končalo veliko zgodb o nekdaj uspešnih lesno predelovalnih obratih s kakovostnimi in mednarodno uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Ni dovolj le vedeti, da imamo znanje in kakovostno surovino, pa da je za vse dobro, če les predelujemo doma, v okolju, kjer je zrasel in mu v tem okolju dodajamo vrednost. Ni dovolj vedeti, da ni dobro, če so nas v poldrugem desetletju v predelavi lesa prehiteli sosedje in če tudi z našo kakovostno surovino krepijo svoje gospodarstvo, mu zagotavljajo nova delovna mesta.

To so navsezadnje vedele že prejšnje vlade, a dlje od lepih besed in obljub niso prišle. Tudi zato, ker so se prehitro zamenjale. Ob zadovoljstvu nad potezo te vlade, ki je pred nekaj dnevi naposled uslišala vse, ki so si leta prizadevali, da bi tudi lesarstvo formalno postalo delovno področje gospodarskega resorja, in mu je dodala lastni direktorat, zdaj vsi pričakujejo še konkretna dejanja. Za začetek z imenovanjem človeka, ki bo vodil to službo in jo naredil za oporni steber že leta zapostavljenemu delu gospodarstva, na katerega nas je morala spomniti še katastrofa z žledom in milijoni kubikov podrtega drevja.