Večni negativci

Dialog je boljša pot za rešitev vprašanj kot zapiranje v nacionalno nestrpnost.

Objavljeno
23. julij 2015 22.34
Memorijalni centar Srebrenica-Potočari 11.7. 2015
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika
Srbija in BiH sta obrnili nov list skupne prihodnosti. Zadnja prerokba srbskega premiera Aleksandra Vučića po srečanju z državnim vrhom BiH. Po oceni bošnjaškega člana predsedstva Bakira Izetbegovića sta nujni za stabilnost in varnost, brez katerih sprava ni mogoča. Ker si vsakdo po svoje razlaga preteklost, je predsedujoči predsedstva Dragan Čović menil, da mora politika zgodovino prepustiti zgodovinarjem. Predstavniki vseh treh narodov bodo morali lepe protokolarne izjave, če bi res radi spodbudili razvoj regije, podpreti s konkretnimi dejanji.

Goreče zagovarjanje politike, ki je pred dvema desetletjema privedla do pokola v Srebrenici, je bila napaka. S temi besedami je Vučić odpravil lastno radikalno preteklost. Arogantno jo je relativiziral s pojasnilom, da z njo nima več problemov. Slovesnosti v Potočarih se je udeležil, ker da se je tako odločila Srbija. Skril se je za srbski narod, za isti hrbet, za katerim se je srbska politika skrivala v devetdesetih.

Srbski premier se je distanciral od grmenja s srbske skupščinske prižnice, da bodo za enega Srba ubili sto Muslimanov, če bo mednarodna skupnost napadla položaje vojske Republike srbske. S stisnjenimi zobmi se je skliceval na neizkušenost, mladostno strast in prevladujoč duh v času vojne. Zakaj je še leta 2007 v srbski prestolnici prelepil ulične table »Bulevar Zorana Đinđića« z napisi »Bulevar Ratka Mladića«? Zavil se je v molk. Vojna je bila končana pred več kot desetletjem. Vučić je o Srebrenici vedel isto kot danes.

To ne spremeni dejstva, da Vučić zastopa Srbijo tako doma kot v tujini. Njemu v prid je bilo, da izgreda v Potočarih ni zlorabil za negativni politični marketing. Kamenjanje srbskega premiera je zasenčilo pietetni dogodek ob 20. obletnici genocida in oskrunilo spomin na žrtve zločina. Čeprav se je Vučić udeležil slovesnosti tik po tem, ko varnostni svet ZN zaradi veta Rusije, ki bi ga vložila tudi brez prošnje Srbije, ni sprejel resolucije o genocidu v Srebrenici.

Srečanje na najvišji ravni v Beogradu, ki ga je spodbudil Vučić, lahko pripomore h krepitvi krhkih odnosov med državama. Novi spopadi v BiH z asistenco Srbije niso verjetni, ker je večini ljudi dovolj vojskovanja. Ali kot se je še vprašal Vučić, kaj bi dosegli, če bi bila Drina spet kalna od krvi. In dialog je boljša pot za rešitev nerešenih vprašanj kot zapiranje v nacionalno nestrpnost.

Da bi državi obrnili nov list, bi se morali srbski politiki odpovedati pogojevanju sprave s priznanjem srbskih žrtev. Srbi so si med vojno v BiH pridelali etiketo večnih negativcev, ker so kot najmočnejša stran v vojni zakrivili najhujše zločine. Vse povojne srbske vlade so izhajale iz stališča, da je Srbija pristojna za sojenje vojnim zločincem in interpretacijo balkanskih vojn. Srbija naj bi bila poklicana, da krmari sodelovanje v regiji in da določa mehanizme in pogoje sprave. Srbski politiki ne odstopajo od ponavljanja napak, tudi če si zabijejo avtogol.