Veliki brat, portal Prostor
Je interes soseda oziroma splošne javnosti v tem, da poteši svojo radovednost?
Glede na množičnost pripomb in ugovorov na podatke in poskusno pripisane vrednosti nepremičninam v lanskem letu je bilo pričakovati, da bo dokončni pripis vrednosti, ki ne vzdrži pritožbe, dvignil veliko prahu. In ga je res, vendar ne toliko na račun zneskov, ki jih lahko preverjamo v spletni aplikaciji Prostor, kot na račun tega, da je poleg vsake nepremičnine naveden tudi podatek o lastniku. Geodeti so združili več evidenc in tako javnosti – poleg lastnikom verjetno le še »slovenskim sosedom« – na pladnju prinesli podatke o lastniku z neko pripisano vrednostjo na nekem naslovu. Brez te zbirke podatkov bi zainteresirani informacije lahko poiskali z malo več klikanja ali z uporabo katere druge plačljive spletne aplikacije.
Informacijska pooblaščenka pravi, da bi za javno objavo zbira takšnih osebnih podatkov potrebovali zakonsko podlago, kjer bi moral biti jasno definiran namen. In tega po njenih besedah ni.
Kje je pri vsem tem interes državljanov, ki so za to, da lahko preverjajo, koliko kopalnic ima sosed in kdo je uradno lastnik njegove nepremičnine, plačali že več deset milijonov evrov? Je interes soseda oziroma splošne javnosti v tem, da poteši svojo radovednost? Državljani so upravičeni do informacij o lastnini posameznikov, ki imajo v družbi vpliv. Vendar po besedah profesorja dr. Slavka Splichala to ne more veljati za preostale državljane.
Ali smo torej nekaj pozabili? Smo lastnike vprašali, ali se strinjajo z objavo? In, ali smo na to pripravljeni s kulturnega vidika? Tako kot, denimo, Švedi, ki jim, kot kaže, po 250 letih veljavnosti zakona o pravicah do javnih informacij ni dosti mar, da ima v zadnjih treh letih vsakdo dostop tudi do podatkov o nepremičninah in njihovih lastnikih na enem mestu.
Ocenjena vrednost ni enaka tržni Foto: Aleš Černivec /Delo