Scenaristi današnjega pomiritvenega sestanka pri predsedniku vlade, ki bo odločal o epilogu spora Zalar-Brezigar, ne napovedujejo usodnih preobratov. Že dejstvo, da je
Borut Pahor srečanje z
Alešem Zalarjem,
Barbaro Brezigar in B
ranko Zobec Hrastar sklical dan po seji vlade, na kateri bi minister lahko predlagal razrešitev generalne državne tožilke, dokazuje, da si premier kupuje čas. Odločitev, takšna ali drugačna, bo namreč sprožila politične posledice, ki bodo lahko slabe ali pa še slabše. Zasilnih izhodov, kot je denimo predlog o pospešenem »izgonu« politike iz postopkov imenovanja vodstva slovenskih tožilcev, ni veliko.
Minister Zalar generalni državni tožilki očita kršenje zakona, kar pomeni, da Brezigarjeva ne more več ostati na svojem položaju. Obtožba je tako huda, da bi moral Zalar, če premier ne bo dovolil razrešitve Brezigarjeve, iz vlade oditi sam. Pahorjeva izbira, če v rokavu ne skriva (vsaj) še enega aduta, je zato še vedno enaka. Odločal bo med članom svoje ministrske ekipe in med generalno državno tožilko, ki ji je obljubil miren iztek mandata. V seriji izjav zadnjih tednov je nakazal, da potihem verjame Janševi teoriji o nameri LDS, da prevzame vse represivne sisteme v državi. Domnevno nevarne koalicijske partnerice ne bo izgnal iz koalicije. Vendar ima zato Zalar malo možnosti, da bi zmagal v spopadu, v katerem je zastavil nevarno visok politični vložek.
Čeprav pravosodni minister mehča svojo retoriko, je zelo mogoče, da bo v prihodnjih tednih vladi vendarle predlagal razrešitev Brezigarjeve in po - verjetnem - neuspehu odstopil. Ta scenarij so v minulih dneh v vladnih strankah že resno preigravali. Po Zalarjevem odhodu bi se pred izhodna vrata iz koalicije prej ali slej postavila tudi LDS, s svojimi poslanskimi glasovi vred. In ker sta LDS in Zares prav pri vprašanju zamenjave Barbare Brezigar prvič našli skupno točko, bi Kresalovi lahko sledil tudi Golobič.
Slovenska politika bi se tako znašla v dilemi - ali predčasne volitve ali nova koalicija, končno morda celo zavezništvo Pahorja in Janše v kompromisni »tehnični« vladi. Prvaka sta si v zadnjih dneh vse bliže - ne samo pri obrambi generalne državne tožilke, ampak tudi s Pahorjevo zahtevo, da se minister Križanič prav zdaj nemudoma znebi svetovalca Draga Isajlovića. Enega od obeh uslužbencev SDV, ki sta davnega 1988 aretirala Janeza Janšo. Kljub temu špekulacije o veliki koaliciji pred prihodnjimi volitvami niso realne. SD je skozi svoje neuradne informacijske kanale že poslala sporočilo, da gredo - čeprav ji javnomnenjske ankete ne kažejo nič dobrega - raje na volitve.
Druga Pahorjeva možnost je, da privoli v zamenjavo Brezigarjeve. V tem primeru bo, kakor je včeraj napovedal Janša, interpelacija ministru Zalarju najmanj, kar bo doletelo vlado. Janša očitno računa, da bo ta dogodek pravi sprožilec za spomladanske »ulice in trge«, s katerimi je strašil že v mrzlih zimskih mesecih.
Če bo predsednik vlade našel tretjo ali celo četrto pot, bosta ostala na svojih položajih oba, Zalar in Brezigarjeva. To pa ne bo rešilo težave, ki spremlja vlado od začetka mandata. Da je namreč nova kadrovska politika pometla v podzemlje javnega življenja še tisti ostanek sposobnih, izobraženih in trezno razmišljujočih ljudi, ki ga je pustila Janševa vlada. Pahorjevi kandidati za prazni ministrski mesti po vrsti odklanjajo ponujani funkciji, še huje pa je, ker se »beg možganov« seli tudi v družbene podsisteme. Tudi za vodenje tožilstva, če bo (in enkrat bo) Brezigarjeva odšla, se utegnejo potegovati tisti, ki si to želijo, in ne tisti, ki bi to najbolje znali. Slovenska politiki bo najnovejši veliki pok preživela, toda slovenska družba vse bolj tone v sivino povprečnosti.
Iz petkove tiskane izdaje Dela
Premieru gre pritrditi, da gre res za vprašanje par excellence. Foto: Ante Orlić/Delo