Veliko sreče

Tekoči posli tej vladi uhajajo iz rok. Razprodaja državnega premoženja je v polnem zamahu.

Objavljeno
10. avgust 2014 18.03
Na sliki Alenka Bratušek. Redna seja državnega zbora v Ljubljani, 19. maja 2014
Luka Jakše, Ljubljana
Luka Jakše, Ljubljana
Seznam zaslužnih ljudi, ki jih je vlada Alenke Bratušek imenovala v varne državne službe ali na dobro plačane funkcije v tujini, je pravzaprav kratek. Premierka je poskrbela, da o njej razmišljajo v Bruslju, SD z Dejanom Židanom pa da bo na položaju svetovalke direktorja Medameriške razvojne banke širši javnosti neznana Katja Špur.

Neznana pa ni po naključju, ampak je težko v 33 letih, brez ustreznih referenc, narediti politično ali strokovno kariero. Njen življenjepis namreč kaže, da stranka že nekaj let skrbi za njeno dobro, tudi tako, da je v hudih letih, ko so pristali v opoziciji, preživela v podjetju, ki sta ga obvladovala človeka, odgovorna za zunanjo podobo SD.

Poleg imen za vplivna mesta doma in v tujini, katerih seznam je na prvi pogled kratek, pa je najbrž smotrno gledati tudi na imenovanja v državna podjetja. Ne glede na to, ali so ta uvrščena na seznam podjetij, predvidenih za prodajo, je vse bolj jasno, da so naprodaj tako rekoč vsa. Za formulacijami, da gre za iskanje strateškega partnerja, za razvoj dejavnosti, za iskanje tujih investicij, se bržkone skriva panika za sestavo proračuna. Zakaj bi sicer izločili kupce za Aerodrom Ljubljana in se pogajali izključno z nemškim? Maksimiziranje kupnine v tem primeru najbrž odpade, pomembnejši je priliv v državno blagajno. Zanemarili pa so vprašanja, kot so, ali je letališče pomembno okno v svet, ali ga bo novi lastnik skušal razviti v regijsko pomembnega igralca ali pa bo le hčerinsko podjetje sicer pomembnega letališča. Morda je to pač vloga in usoda Brnika, vendar bi bilo dobro o tem prej v javnosti opraviti kakšno razpravo.

Preseneča tudi »blitzkrieg« v Holdingu Slovenske elektrarne, kjer so po dolgotrajnem iskanju dveh članov uprave, ki bi ju pritaknili k Blažu Košoroku, na neki nočni seji nadzornega sveta, brez jasnih usmeritev, za finančnega direktorja imenovali Stojana Nikolića. V vrh holdinga, o katerem Košorok več kot leto dni govori, da je v izjemni likvidnostni luknji, so torej imenovali osebo brez programa ali rešitev za to neusahljivo finančno luknjo. Seveda bi lahko zdaj razpredali, čigav je Nikolić, tudi zato, ker nadzornemu svetu v nočnih urah ni uspelo imenovati tudi tehničnega direktorja, čigar ime je menda že dlje časa soglasno izbrano, a bo dovolj ugotovitev, da gre v tem primeru le za nastavljanje pasti novi vladi.

Vse to kaže, da tekoči posli tej vladi uhajajo iz rok in da je razprodaja državnega premoženja v polnem zamahu. Tega niti ne bi bilo treba problematizirati, če bi se ob tem polemiziralo o višini kupnine za pomembna podjetja, o tem, za kaj se bo ta porabila oziroma v katero dejavnost bi jo naši veljaki vložili, da bi čez nekaj let iz tega vira mladi imeli kakovostne zaposlitve, stari pa dostojne pokojnine.

Te debate v našem okolju ni in krivično bi bilo reči, da je za to kriva le vlada v odhajanju, nesporno pa je, da k izboljšanju ni prav nič pripomogla. Prelaganje upov na novo vlado pa je tvegano, ker se stari interesi premišljeno premeščajo in bodo pripravljeni dočakali novo ekipo. Pa srečno!