Verodostojnost

Guvernerji Banke Slovenije (BS) zunaj predvidenih rednih srečanj običajno ne hodijo na seje vlade ali v državni zbor. Če pa se to že dogaja, potem to pomeni, da smo sredi hude krize. Sedanji guverner Boštjan Jazbec bo jutri na lastno pobudo predstavil potek sanacije slovenskih bank, potem ko so se akterji ob spet obujeni zgodbi o izbrisu podrejenih obveznic najprej odločili za strategijo molka. Očitno so stvari postale preveč resne, da bi lahko bili tiho, zakaj je BS z roko v roki s prejšnjo vlado Alenke Bratušek reševala bančni sistem tako, kakor ga je. Takrat je bil Jazbec kar nekajkrat na sejah vlade.

Ali se je med reševanjem slovenskih bank – že drugim v dveh desetletjih – dogajalo kaj nezakonitega, za zdaj še ne vemo. Če je potrebna forenzična preiskava, naj jo naredijo čim prej.

Bolj kot to bode v oči vprašanje, zakaj se po daljšem obdobju spet načenja zgodba, katere rezultat je bilo tudi to, da se je v zadnjem trenutku preprečilo vstop trojke in finančni kolaps države, ki ima zdaj eno višjih gospodarskih rasti v EU.

Ne smemo spregledati, da je zmanjševanje avtoritete BS lahko prepleteno z drugo in tretjo zgodbo, ki sta prav tako usodni za ekonomsko moč države. DUTB je začela prodajati preneseno premoženje, pri tem pa bodo prizadeti številni partikularni interesi, ki imajo tudi močna politična ozadja. Tretja zgodba je upravljanje državnega premoženja SDH prek nadzornikov, ki jih izbirajo prav v teh dneh. Pri tem spet trčimo ob politične stranke in predvsem vladajočo koalicijo. Če bodo v njej prevladale sile, ki bi pomenile pomemben odstop od receptov reševanja posebnih slovenskih problemov, obstaja bojazen, da bi se spet znašli v grški družbi nezanesljive države.