Vetrnice v glavah

Slovenija je ena redkih držav, kjer ne piha prav in kjer se ptiči zaletavajo v vetrnice. Idej kljub temu ne zmanjka, na agenciji za energijo so zadovoljni s kar 37 ponujenimi projekti novih vetrnic v petih letih in cenami elektrike iz njih, ki so tudi nižje od cene elektrike iz Teša 6. A take spremembe v tej državi niso najbolj zaželene.

Energetski koncept, ki je v javni obravnavi do ponedeljka in povsem mogoče ne bo niti sprejet, predvideva povečanje deleža obnovljivih virov energije do leta 2030 za le dva odstotka. Zadnjih nekaj vlad, predvsem pa sedanja, ima pač uveljavljeno prakso prestavljanja korenitih razvojnih sprememb na prihodnje vlade. Vmešavanje v razmerja v energetiki je preveč tvegano, razen če pride direktiva iz Bruslja. In ta je pričakovana kmalu.

Vetrnice so v teh okoliščinah tujek. Najprimernejši veter piha na območjih Nature 2000 in tudi za druga območja je treba opraviti študijo vpliva na naravo. A največja težava so prostorski akti. Za cesto ali tovarno na kmetijskih zemljiščih ni večjih težav, umeščanje vetrnice med polja, daleč od domačij, pa vzame dolga leta. Tudi polja so namreč zaščitena z varovalko nujnega spreminjanja prostorskih aktov.

Če bi država res verjela v čisto energijo, bi agencija za energijo imela odprt razpis za projekte z gradbenim dovoljenjem, vlada bi opredelila območja, kjer se sme graditi in kjer se ne sme, kar bi samodejno pomenilo tudi preprosto spremembo občinskih prostorskih aktov, ljudem pa omogočila skupnostno vlaganje v nove projekte. Izkušnje so zelo dobre, predvsem tam, kjer imajo vlagatelji v nove vetrnice zelo nizke cene elektrike. Do takrat bo statistični urad posredoval podatke o upadanju naložb v obnovljive vire energije v zelenem srcu Evrope.