Tiskane izdaje
Tu in tam pride zdravstveni sistem do prelomne točke, kakršna je bila danes. Kar 17 najvišjih predstavnikov javne zdravstvene blagajne (vključno z direktorjem Samom Fakinom), predstavniki ministrstva za zdravje (brez ministrice ali njene namestnice) in zdravniške zbornice (na čelu s predsednikom Andrejem Možino) se je zbralo okoli okulista iz Celja Boštjana Dreva iz ordinacije Vidim. Povzemimo na kratko, kar smo izvedeli po njihovem sestanku: ZZZS bo zdravnika oglobil za več kot 50.000 evrov, ker je 46 bolnikov s sivo mreno pregledal samoplačniško. Za vsakega bo moral plačati 1200 evrov kazni. Okulist trdi, da je to krivica, da ni naredil nič narobe in da kazni ne bo plačal. O sporu bo, kot kaže, dokončno odločilo sodišče. S tem je ZZZS napovedala samoplačništvu vojno.
Ali je bil okulist upravičen bolnikom zaračunati pregled oči iz žepa ali ne, je zelo pomembno vprašanje. Ne le, ker podobno ravnajo tudi drugi okulisti, ampak ker že precejšnji del slovenskega zdravstvenega sistema temelji na samoplačništvu prvega pregleda. Kot vemo, gre za vzporeden zasebni sistem, v katerem se bolniki izognejo večmesečnim vrstam v javnem sistemu in tako prej vedo, ali so bolni ali ne. Od tu je poti do zdravljenja v javnem sistemu več; nekatere so legalne, druge povezane s korupcijo, tretje samoplačniške.
Boštjan Drev je le eden izmed več kot 400 zdravnikov, ki delujejo v obeh sistemih. Je prototip podjetnega in uspešnega zdravnika. Bolniki derejo k njemu, najbrž zato, ker ima najbolje opremljene ordinacije daleč naokoli, očitno pa mu tudi zelo zaupajo, ker ne gredo drugam, čeprav so tam čakalne dobe krajše ali jih sploh ni, ampak hočejo prav v ordinacijo Vidim. Tukaj trije zdravniki pregledajo vsak mesec najprej 360 bolnikov, za katere ZZZS plača, nadaljnje bolnike pa kot samoplačnike, saj ZZZS ne plača za vse. Vsak samoplačnik podpiše izjavo, da hoče biti samoplačnik in da ne bo zahteval plačila od ZZZS. ZZZS trdi, da to ni v redu. Ali bo bolje, če jim bo uspelo ukiniti samoplačništvo?
Nihče ni srečen, kadar mora plačati iz žepa. Revni si tega ne morejo niti privoščiti. Opisani primer v resnici kaže, kako podfinanciran in neurejen je naš javni zdravstveni sistem. A tega ni kriv zdravnik Boštjan Drev. Če bi zdravstvena blagajna plačala dovolj (prvih) pregledov in morda malo manj operacij sive mrene (menda zdravniki operirajo paciente tudi po nepotrebnem), se samoplačništvo sploh ne bi razvilo. Zelo podobno je v drugih strokah. Čakalne vrste so še precej daljše, zato je samoplačništva še več.
V nekaterih državah finančno stimulirajo bolnišnice, da bolnike pregledajo čim prej. Tam je seveda bolje kot pri nas. Pri nas pa se s strukturo cen in kakovostjo porabe zdravstvenega denarja nihče ne ukvarja, ne ZZZS ne ministrstvo. Tudi denarja ni. Začeti vojno proti samoplačništvu je zato licemerno in škodljivo. Najprej je treba urediti javni sistem in mu priskrbeti dodatni denar. Prepoved samoplačništva brez tega bi bolnikom preprečila, da poiščejo pot do zdravljenja. Zdravnike bi bolniki iskali na skrivaj, kot kriminalci v gluhi noči.
