Dobili smo drugo Janševo in deseto slovensko vlado. Pred njo – in Slovenijo – je naporen in napet mandat, ki spominja na filmsko »misijo nemogoče«. Gospodarske razmere so težke in resne, kriza doma in po Evropi zelo pritiska, zaloge iz boljših časov so porabljene.

Pilot je zdaj v letalu, skupaj s posadko, kako bo delovala kot tim, pa še ne vemo. Največji izzivi so pred premierom in ministrom za finance: delati bosta morala kot dobro usklajen dvojec – tako, da bi prvi, politični težkokategornik, ob pravem času podprl drugega, ki je strokovnjak in ne (toliko) politik. Sploh, ker napovedano zmanjšanje javne porabe in proračunskega primanjkljaja z varčevanjem v višini 800 milijonov evrov in hkratnimi davčnimi olajšavami meji na fiskalno čarovnijo.

Takšno varčevanje je že tehnično in finančno zahtevno opravilo, poleg tega pa je, ker imamo opraviti z ljudmi in njihovimi pravicami, tudi socialno vprašanje. Bil je že skrajni čas, da je država pritisnila na zavoro, saj si Slovenija s takšno gospodarsko bazo in nizko rastjo ne more privoščiti nadaljevanja dosedanje politike zadolževanja in dveh milijard evrov letnega proračunskega primanjkljaja.

Nova »protikrizna« vlada bo potrebovala srečno roko, da bo našla ravnovesje med »nemškim« načelom varčevanja in ukrepi za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest in gospodarske rasti. Predvsem za težke varčevalne ukrepe bo nujen širok družbeni konsenz, saj kaže, da bo treba zamrzniti plače in pokojnine, še zlasti če nas letos spet čaka gospodarski padec.

Opozicija bo očitno bolj blaga, kot je bila v tej vlogi zdajšnja koalicija. Bo pa navadnim državljanom težko, vsekakor težje kot lani. In njim bo morala vlada zelo potrpežljivo in iskreno pojasniti, zakaj, za čigav blagor, za kakšno prihodnost je potrebno žrtvovanje – vsaj v letu, ki je pred nami.

Foto: Uroš Hočevar/Delo