Tiskane izdaje
Tretje poskusno glasovanje varnostnega sveta o imenih za novega generalnega sekretarja ZN je spet izmerilo stopnjo podpore vsakega kandidata. Svoj položaj na vrhu je konsolidiral Portugalec António Guterres, sicer so se karte nekoliko premešale na novo, slovenski kandidat Danilo Türk se je umestil slabo, na osmo mesto. Včerajšnji krog pa ni odločil ničesar. Bodoči generalni sekretar potrebuje devet glasov podpore in nobenega veta; na tej stopnji pa ni razvidna volja najpomembnejših akterjev, to je stalnih članic varnostnega sveta, ni jasno, kako so se porazdelili glasovi peterice vélikih.
Vsakokratni krog tajnega glasovanja je pokazatelj podpore, vendar v tej etapi zelo približen. Medtem ko so prve poizvedbe bolj upoštevale strokovne reference, kasneje postaja čedalje bolj pomembna politična podpora. V zgodnjih fazah poskusnih glasovanj veliki ne morejo uporabiti svoje pravice veta. Šele v pozneje, najbrž septembra, bodo preference stalnih članic opazne na barvnih glasovnicah, to bo znak, kdo med kandidati ima stvarne možnosti. Ko se polje izbire zoži, stopita v ospredje ameriški in ruski vpliv ter tudi kitajski. Zmagovalec naj bi bil znan oktobra, pri čemer to bržkone ne bo najbolj kvalificirani kandidat, temveč tisti, kateremu bosta najmanj nasprotovala Barack Obama in Vladimir Putin.
Precejšnje presenečenje je pojavljanje nekdanjega premiera Guterresa kot favorita, ne glede na to, da ima, kot povedo diplomati, dvojni hendikep – ni ne ženska ne Vzhodnoevropejec. Bolj logična je umestitev Irine Bokove, generalne direktorice Unesca, med prvo trojico, njeno kandidaturo menda podpira Rusija. Prav tako se je solidno pozicionirala argentinska kandidatka, zunanja ministrica Susana Malcorra, ki ima očitno močno ameriško podporo. Ameriško-ruska tekma v Palači narodov sovpada s časom, ko sta si veliki sili navskriž glede niza mednarodnih tem, od Ukrajine do Sirije.
Možnosti slovenskega kandidata so tačas videti slabe, toda še vedno ni znana podpora stalnih članic varnostnega sveta. V tokratnem glasovanju je precej zdrsnil, za njim sta samo še dve imeni. In vendar bi bil defetizem, če bi vrgel puško v koruzo. Njegove strokovne reference so dobre, največji problem je, da je kandidatura bolj njegov osebni projekt kot projekt države.
Premiki na neformalni lestvici imen so med drugim posledica številnih taktiziranj, morda je tudi vodstvo Guterresa varljivo, nima podpore Rusije. Vodja slovaške diplomacije Miroslav Lajčak recimo, ki je bil spočetka na repu, se je zdaj nepričakovano uvrstil na drugo mesto. Znano je, da je v zadnjih tednih prepotoval skoraj vse pomembne prestolnice držav, medtem ko je Türk obiskal New York. Ostali kandidati imajo bistveno močnejšo podporo držav, tako v smislu lobiranja kot financ, tukajšnja politična zaslomba je skromna.
Zaradi težav, kako poiskati ime, ki bo zadovoljilo čisto vse stalne članice varnostnega sveta, se izbira običajno zoži na najmanjši skupni imenovalec, na tistega, ki mu močni akterji najmanj nasprotujejo. Slednje pušča opcije do konca odprte, nemara to dopušča možnost tudi Danilu Türku.
