Tiskane izdaje
Brez vode ni življenja, pravimo. In celo kadar ugibamo o možnostih za življenjske oblike na drugih planetih, to povezujemo z vprašanjem, ali je tam morda voda v tekoči obliki. To je nekako samoumevno, podobno kot je pri nas samoumevno to, da odpreš pipo in iz nje priteče čista pitna voda iz globin. Ne glede na to, kaj počnemo na površju.
S podnebnimi spremembami se razmere zaostrujejo. To nazorno vidimo grozljivo blizu. Iz pipe nenadoma pritečejo mikroorganizmi in celo majhne gliste, ribe umirajo v posušenem blatu, presušena trava rada zagori, kmetje pa bijejo plat zvona, ker bo pridelek pičel. Brez vode seveda tudi kmetijstvo ne more obstati, čeprav se tega domači pridelovalci hrane očitno ne zavedajo povsem. Zasipavanje mokrišč, odstranjevanje mejic in pridobivanje novih zemljišč tako, da spravimo reke v korita, je že brez zlivanja pesticidov in razredčenih iztrebkov živine na polja dovolj velika grožnja za prihodnjo varno oskrbo s pitno vodo. A se kljub temu še kar dogaja.
Vode z neba še ne znamo priklicati točno takrat, ko bi jo potrebovali. Tudi ledenikov, ki bi se potem lepo počasi topili in polnili rečne struge, ne znamo delati, če odmislimo smučišča sredi zelenja. Lahko pa bi se domislili, kako za dlje časa zadržati odvečno vodo, ki nas praviloma zalije jeseni, ali kako upočasniti Muro, da ne zdrvi po koritu na Hrvaško. Mogoče tudi s kakšno hidroelektrarno. Mokrišča in mrtvice so učinkovitejši in cenejši od čiščenja vode.
Ni dvoma, v prihodnjem svetu bo voda najpomembnejša surovina. Če se razmere za 2,7 milijarde ljudi, ki zdaj vsaj en mesec na leto občutijo pomanjkanje vode, še poslabšajo, se bodo začele množične selitve. Multinacionalke se tega dobro zavedajo in so že pokupile veliko vodnih virov po vsem svetu. Slovenija se je vsaj v tem primeru izkazala za dovolj razumno in svoje zlate dediščine ni razprodala.
Človek preživi brez marsičesa, brez nafte in premoga, celo brez elektrike in denarja, tudi brez bank in politike, brez vode pa ne more. To je tisto, kar je v svojem bistvu dobra novica za Slovenijo, če bo le znala bolje poskrbeti za svojo vodo. Brezskrbno plavanje v čisti vodi, razvajanje v termalnih vrelcih in podobno utegne hitro postati pravo razkošje za velik del sveta.
Ne nazadnje voda poskrbi tudi za prav posebno lepo zeleno barvo naše države, kar nam priznava veliko tujcev. Takšne zelene pač ni povsod in tudi to je razkošje. Zanj smo odgovorni vsi, kajti vsi smo država, voda pa je last države. Bomo vsi tarnali, ker nam vodovodna podjetja zaračunavajo dobavo klorirane ali onesnažene vode, ki jo je treba prekuhavati, ali bomo skupaj poskrbeli, da nam nekdo brez vesti ne bo onesnažil vira življenja?
Pošteno bi bilo, da si tudi sami izberemo, kdo naj nadzira kakovost vode in koliko podatkov nam mora vsakokrat pojasniti. Ne le tega, da je treba vodo prekuhati, ampak tudi to, kaj lahko tisto, kar je po nepotrebnem v vodi, pokvari v našem zdravju ali zdravju domačih živali.
