Vojna po evangeliju

To, kar se dogaja med hrvaško vlado in tukajšnjo Cerkvijo zaradi uvedbe zdravstvene oziroma spolne vzgoje, je preseglo vse meje. Politika je polarizirana; eni so zdaj »konservativci, ki vse skupaj vodijo v srednji vek«, drugi ozmerjani z »brezbožniki, komunisti, ki jedo otroke«.

Spopad med Cerkvijo in levosredinsko vlado Zorana Milanovića se je začel konec lanskega leta zaradi dela kurikuluma zdravstvene vzgoje o spolnosti, ki so ga v osnovne in srednje šole uvedli brez posvetovanja s Cerkvijo.

Cerkev opozarja, da je 86 odstotkov prebivalcev Hrvaške katolikov. V skladu s svojo doktrino nasprotuje delu pouka, ki med drugim predvideva tudi razlago uporabe kondomov in kontracepcijskih tablet, omenja masturbacijo in pornografijo ter govori o različnih pristopih k splavu kot tudi o enakopravnosti ob rojstvu in predstavitvi istospolno usmerjenih skupnosti kot sprejemljivih in običajnih. Vlada je prepričana, da gre za »dobro in kakovostno zadevo«.

Nobena skrivnost ni, da hrvaška Cerkev ne prenese zdajšnje oblasti in da izgublja svoj vpliv.

Hrvaška RKC je bila še do pred kratkim pomemben dejavnik na političnem parketu. V navezi s Hrvaško demokratično skupnostjo (HDZ) še močnejši, Cerkvi se je širil družbeni prostor. Potem sta se zaveznici razšli; največ očitkov je bilo na račun prilagajanja Evropski uniji in sodelovanja s Haagom. Cerkev je motilo tudi slovensko-hrvaško dogovarjanje ob arbitražnem sporazumu, hrvaške škofe pa se je pozneje, kot se je izkazalo, posrečilo ustaviti šele Vatikanu. Hrvaška Cerkev se je vse bolj spreminjala v organizacijo, ki bi jo v političnem besednjaku smeli brez težav uvrstiti kot radikalno desnico.

To se je izkazalo tudi zdaj. Le kako drugače si je mogoče razložiti dejstvo, da je Cerkev privlekla na plan nenehno najbolj priročen ideološki argument – komunistični bavbav. Še več, zagrebški pomožni škof Valentin Pozaić, sicer znan kot privrženec radikalne desnice, ki povzdiguje ustaško gibanje, je prihod vlade na oblast po volitvah celo primerjal s prihodom nacistov na oblast v Nemčiji ter pozval k uporu in novi operaciji Nevihta proti »komunistični vladi«.

Premier Zoran Milanović je svoje ministre nato dobesedno prosil, naj se do nadaljnjega izogibajo besednim spopadom s škofi.

Vendar le malokdo verjame, da se bodo strasti umirile. Predvideni vstop Hrvaške v evropsko družino se bliža, hrvaška RKC pa je tudi zaradi tega malo bolj na trnih.

Cerkev v članicah EU je spoznala, da sodobna demokracija vključuje tudi možnost različnih svetovnih nazorov in ver. Ta pluralizem izključuje vsako izključevanje, torej vse idejne, ideološke in verske monopole.

Na Hrvaškem pa je Cerkev – vsaj tako se zdi – do pluralizma še zmeraj sumničava. Zaradi tradicije in z njo povezane nagnjenosti k avtoritarnemu vladanju. Dejstev o sodobni demokraciji in pluralizmu pa kot da noče niti videti niti zanje vedeti.