Tiskane izdaje
S prevzemom Alpetourja se je končala konsolidacija med velikimi avtobusnimi prevozniki v Sloveniji. Poleg Arrive, ki obvladuje nekako dve petini trga javnih medkrajevnih linijskih prevozov in Avriga z okvirno tretjinskim tržnim deležem, je med večjimi prevozniki ostal samostojen le ljubljanski LPP, ki pa je po prihodkih, zaradi mestnega prometa, največje podjetje.
Arriva, v lasti nemških železnic, DB, obvladuje mariborski del Štajerske, Obalo, večji del Dolenjske in Gorenjsko, Avrigo, po novem v lasti Darka Klariča, je najpomembnejši igralec na severnem Primorskem, Notranjskem, Kočevskem in Zasavju ter na celjskem delu Štajerske in Koroškem. Vse poti vodijo v Ljubljano, kjer je na bednem parkirišču, nevrednem poimenovanja avtobusna postaja, še najmanj pa v prestolnici, moč opazovati sodoben vozni park.
Povsem drugačnega, kot ga je bil viden še med poletnimi počitnicami na platoju med avtobusno in železniško postajo, od koder so železničarji z avtobusi z nadomestnimi vožnjami vozili potnike na Notranjsko in Primorsko, ki sta bili po železni cesti zaradi lanskega žledu odrezani kar tri polletja (semestre). Zato je po svoje razumljiva žalost Slovenskih železnic, ki so se neuspešno potegovale za skupino Avrigo, v kateri je poleg novogoriškega Avriga (s hčerinskimi družbami) tudi celjski Izletnik (s koroškim Koraturjem). Ideja SŽ je pač bila, nadomestiti nekatere nerentabilne vlake z avtobusi. In takih lokalnih prog je verjetno največ na Celjskem in Koroškem.
SŽ je presenetilo, da je Zavarovalnica Triglav prodala Avrigo zasebniku, Darku Klariču, ki je bil že pred tem lastnik polovice Izletnika, in to kljub temu, da so sami ponudili več kot 14,2 milijona evrov. Za Triglav je čas denar – zato ga imajo raje nekaj manj in takoj. In niso javni naročnik. Varuh konkurence je koncentracijo Avriga in Izletnika novembra lani že odobril, tako da gre sedaj samo za delno spremembo lastništva, kar morda napoveduje, da se filozofija poslovodenja ne bo spreminjala.
Če bi se Triglav odločil za SŽ, bi bil položaj precej drugačen. Slovenske železnice so vendarle udeležene na trgu javnega potniškega prometa, zato bi potrebovale soglasje varuha konkurence. Lani so namreč avtobusni prevozniki v medkrajevnem linijskem prometu, ki je po dolgoletnem upadanju števila potnikov ponovno začel rasti leta 2012, prepeljali med 26 in 27 milijoni potnikov, SŽ pa bi, če ne bi bilo žleda, verjetno prepeljale nekaj več ljudi kot leta 2013, torej okrog 16 milijonov potnikov.
Sicer pa imajo SŽ čisto dovolj dela z integracijo javnega potniškega prometa, kjer so javno naročilo dobile kljub temu, da ob potegovanju za pridobitev posla niso imele censko in vsebinsko ključnega, tehnološkega podizvajalca. In končno – milijone, če jih že imajo, lahko koristno uporabijo tudi za nakup novih potniških vlakovnih garnitur.
