Vrata so se zaprla

Ko se bo konec aprila ustavnemu sodišču (US) pridružil še Rajko Knez, se bo delo sodišča upočasnilo. Seveda ne zaradi Kneza, ampak zaradi dejstva, da se je od novembra lani pa do zdaj zamenjalo oziroma se bo šest od devetih ustavnih sodnikov. In izkušnje iz tako obsežne kadrovske menjave kažejo, da US dela na nižjih obratih, saj novi sodniki potrebujejo približno leto dni, da spoznajo, kam so prišli za devet let in kaj nova funkcija od njih zahteva. In delo na US je garanje, če ga jemlješ odgovorno. Tudi zaradi prepričanja, da po tem, ko je politika z izbiro ustavnih sodnikov opravila svoje, ti njej niso ničesar dolžni. Vrata na Šubičevi 4 so se zaprla, zdaj se zapirajo tudi na Beethovnovi 10.

Brez razumevanja in spoštovanja ustave sobivanje v družbi ni mogoče. Če je to oteženo, US z avtoritativno močjo pove, kakšna dejanja oblasti in ravnanja posameznikov so skladna z ustavo in zakoni in kakšna niso. Presoja teh vprašanj pa je odvisna od pravnega znanja ustavnih sodnikov, njihove zrelosti, izkušenj, modrosti, preudarnosti, poklicnega poguma, vrednostnih pogledov. In prav je, da je med njimi čim več mavričnih odtenkov. Predsednica US je prepričana, da nasprotujoči si pogledi sodnikov bogatijo delo US, zaradi tega so njihove odločitve boljše.

Dobili smo četrto sestavo US. Pred njo bodo zagotovo drugačni izzivi, kot so bili, denimo, tisti, s katerimi se je spopadala prva. Toda če je ta s svojimi razlagami ustavi vdihovala vsebino in jo polnila s tem, kakšna družba želimo biti, se vendarle zdi, da bo nova pred podobnimi preizkušnjami. Globalni problemi vse bolj postavljajo ovire spoštovanju človekovih pravic, izpostavljajo družbeno in socialno neenakost, vprašanje varnosti, osebne svobode, migracij, gospodarskega razvoja, okoljske težave. Zato deveterici na US ne bo v prihodnje prav nič prizaneseno. Na marsikaterem področju bodo morali meje – upajmo, da brez političnega koketiranja – med ustavnim in neustavnim na novo določati.

Že delo US v minulem letu, na katerega se spet obrača več ljudi kot v preteklosti, je bilo zaznamovano z vse bolj zahtevnimi zadevami. Vse manj zadev US zavrže, odvetniki pišejo vse bolj utemeljene zahteve, pobude in pritožbe, s katerimi ni mogoče opraviti z levo roko. Hkrati je tudi v delu rednih sodišč razbrati vse bolj prepričljive odločitve, saj, denimo, ustavnim pritožbam US ugodi le v dobrih štirih odstotkih primerov. To pomeni, da so redna sodišča praviloma odločila tako, kot jim narekujejo ustava in zakoni. Pravzaprav imajo ustavni sodniki največ težav z zakonodajalcem, ki se na njihove odločitve ne odziva pravočasno.

Kako strog razsodnik ravnanj oblasti in posameznikov bo nova sestava ustavnega sodišča, bo znano po tem, ko bo na mizo dobila pomembno ustavnopravno in družbeno vprašanje. Vnaprejšnje ocene, ali bo s svojimi odločitvami širila meje ustavnopravno skladnega in družbeno sprejemljivega ali jih bo ožila, ne bi bile korektne. Ali kot bi dejal nekdanji ustavni sodnik: zahtevno poslanstvo funkcije ustavnega sodnika po nekaj letih vsakogar spremeni.