Vrednote velike nedelje

Niti sloviti režiser srhljivk Alfred Hitchcock se ne bi sramoval dramaturških zapletov, v katerih sta Tina Maze in Peter Prevc v fotofinišu za las ostala brez velikih globusov. Gotovo so mnogi razočarani, ker slovenska športna junaka nista osvojila prestižnih lovorik, med njimi pa je bržkone tudi precej takih, ki preklinjajo Jurija Tepeša, ker je s svojo največjo zmago v karieri Prevca potisnil na drugo mesto.

Jurij je pošten športnik in je zgolj opravil svoje delo. Najbolje, kar zmore. Zato mu gredo vse čestitke za izjemne skoke. Prav tako biatlonskemu junaku »velike nedelje« Jakovu Faku, pa Žanu Koširju, Roku Marguču, Filipu Flisarju ter vsem, ki so se to sezono dvignili iz miselne povprečnosti dežele. Dokazali so, da olimpijske kolajne iz Sočija 2014 niso bile le preblisk, ampak da ima Slovenija ustvarjalne ljudi, ki razbijajo vse predsodke in stereotipe o »zgubah« v svetu močnih.

Zadnji dan zimske sezone je bil po svoje tudi simboličen. Tina odhaja, Peter prihaja. Medtem ko je Mazejeva kariero zaokrožila s tremi kolajnami na svetovnem prvenstvu, se je Prevc na zadnjih tekmovanjih ustavljal na stopnicah pod vrhom. Najbrž ni nobenega dvoma, da bo spisal eno najlepših skakalnih zgodb, kakršno so svojčas Matti Nykänen, Adam Malysz, Andreas Goldberger in Primož Peterka. Ima tiste vrline, s katerimi je Tina postala smučarska legenda. Na njeno naslednico pa bo treba bržčas dolgo čakati. Rezultatsko letvico je postavila previsoko za nekaj rodov.

O sporočilu »velike nedelje« ni dvoma. Šport je slovenska vrednota, ki jo ljudstvo izjemno ceni, družbena elita pa odločno premalo. Svojevrsten je namreč paradoks, da so »junaki bele simfonije« v svetovnem vrhu, doma pa se njihovi športi borijo za preživetje. Še sreča, da jim v družbi ustvarjalnih in najboljših na svetu ni treba klečeplaziti. Tam jih z vsemi »vrednotami« sodobnega sveta zelo spoštujejo.