Vremenske zanke

Podnebje se spreminja, vse topleje je, določen tip vremena pa vztraja dlje. V Sloveniji smo letošnje poletje morali preživeti že štiri vročinske valove, zadnji se končuje danes. Tako kot na svetu, ki je razdeljen na bogate in revne, zadnji najbolj kričijo, da je treba ustaviti onesnaževanje, je tudi v Sloveniji. Za tiste, ki imajo vsepovsod vgrajene klimatske naprave, je vročinski val zgolj oblika lepega vremena. Motnja je le to, da je takih na cestah odločno preveč, zato pot do želene osvežitve na eni od plaž traja predolgo, minus pa je tudi segreto morje, ki ne omogoča ohladitve.

Vsi drugi so ranljivi, predvsem starejši v pregretih stanovanjih v vročih dneh in nočeh preživljajo težke čase. Podobno kot mestne ptice, ki nimajo na voljo nobenih lužic in pijejo vodo, ki jo klimatske naprave izčrpajo iz stanovanj. Voda je najboljši prenosnik toplote, če je zmanjka, pa tudi hidroelektrarne ne delajo dobro. Letos se je z rekordno proizvodnjo tako pohvalil Teš, ki v ozračje spušča nove tone ogljikovega dioksida in povzroča še dodatno segrevanje. Vendar bi brez njega težko napajali vse te klimatske naprave in ventilatorje.

Zaradi klime avtomobili porabijo več goriva, v zrak zato izpustijo več dušikovih oksidov, ti pa so pomembni v postopku tvorbe talnega ozona, ki je poleg trdnih delcev škodljiv tudi za dihalne sisteme rastlin, živali in tudi ljudi. Povzročili smo torej, da se je že večino leta najbolje zadrževati v zaprtih prostorih. Poleti je zunaj prevroče, jeseni in pozimi pridejo neurja s poplavami, pomladi pa skoraj ni več. Tehnologija in nove igračke s čarobnimi zaslončki selitev med štiri stene še pospešujejo.

Stik z naravo je tako omejen, spomin pa, kot pravijo nekateri znanstveniki, krajši od spomina zlate ribice. V lanskem deževnem in malo bolj svežem poletju (čeprav so bile temperature povsem na ravni dolgoletnih povprečij), so nekateri že videli začetek nove ledene dobe. Letos takih mnenj še ni, ni pa nujno, da jih ne bo ob kakšnem morda hladnejšem zimskem dnevu.

Svetovni politiki ravno tako ne vidijo čez rob lastnega ugodja. Ne zanimajo jih tisti brez klimatskih naprav. Za nič na svetu ne bi ogrozili niti delčka gospodarstva svoje države, kljub vsem študijam, da so spremembe nujne in tudi gospodarsko smiselne. Le malo je upanja, da se bo to decembra v Parizu temeljito spremenilo.

Slovenija se bo po napovedih v dobrih 30 letih segrela še za dve stopinji Celzija. Vroče poletje, suše in tudi poplave, učinkovitost energetike in stavb, vse bi moralo postati koristna lekcija za celovito srednje- in dolgoročno strategijo razvoja. Učinkovite stavbe ne potrebujejo ohlajanja s klimatskimi napravami in tudi ne toliko ogrevanja. Drevesa in parki v mestih najbolje blažijo vročino, zato so nove ceste in nova parkirišča za nove avtomobile slaba naložba. Pripraviti pa bo treba tudi bistro rešitev za to, da se vse te kolone pločevine, ki se zdaj zgolj peljejo skozi Slovenijo, tu večkrat ustavijo in kaj zapravijo. Seveda za zelene storitve, izdelke in pridelke, tudi z območij Nature 2000.