Vroča lastniška končnica

Vsesplošno koalicijsko zadovoljstvo, ki ga je bilo mogoče zaznavati ob snovanju strategije upravljanja državne srebrnine, je v končnici sprejemanja tega dokumenta po pričakovanju izpuhtelo. Vladne stranke so se v skladu s svojimi interesnimi sferami postavile na okope in vztrajajo pri uveljavitvi svojih želja, povezanih z lastništvom.

Ena od vročih žemljic je vprašanje razvrstitve Zavarovalnice Triglav. Ta je najprej imela žig strateške naložbe, v eni od zadnjih različic, pa je zdrsnila med pomembne, kar je močno vznevoljilo Desus. Del te zavarovalnice je gotovo last sedanjih in bodočih upokojencev, a čeprav bi obstala med pomembnimi naložbami, to nujno ne pomeni, da bi država prodala delež nad 25-odstotki. Bi pa z uvrstitvijo naložbe med pomembne ohranila možnost vstopa zasebnih vlagateljev, če bi družba potrebovala sveži kapital.

Drugo kočljivo vprašanje je zahteva SD, da mora biti v družbah, v katerih bo država ohranila četrtinski delež, po drugi strani zagotovljeno razpršeno lastništvo zasebnih vlagateljev. Takšna administrativna ureditev v sebi skriva vsaj tri zanke: država se s tem odpoveduje prevzemnim premijam in znižuje kupnino za te deleže. Podjetjem se onemogoča pridobitev strateškega lastnika, ki bi družbo razvijal. Država kot največji posamezni lastnik bo lahko ohranila vodilni vpliv v družbah.

Soglasja o teh željah v koalicijski družini včeraj še bilo, a iz njihovih vrst so vendarle prihajali pomirjajoči toni. Če bodo danes zbrali dovolj volje, bi ministrski zbor po desetih mesecih zakonske zamude vendarle lahko sprejel prvo strategijo upravljanja državnih naložb. To bo seveda šele prva stopnička, saj mora dokument dobiti še blagoslov poslancev, pri čemer se utegne vaja z interesnimi dominami ponoviti.