Vroči krompir

Z davkom na nepremičnine naj bi se ukvarjala nova vlada. Kdo ve, kdaj.

Objavljeno
15. januar 2018 19.48
Božena Križnik
Božena Križnik

Ko človek omeni vrednotenje nepremičnin, se bralcu nezavedno pripelje pred oči podoba državnega dacarja z vrečo pobranih davkov. Kot v parlamentu, kjer so poslanci ob predlogu zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin strupeno ost svojih razprav raje uperili v bodočo imaginarno obdavčitev. Za poslance bi sicer težko rekli, da so vsaj za tri leta preskočili nezavedno; kaj je namreč slajšega kot razvnemati volilno telo s populističnimi namigi na množično razlaščanje (revnih lastnikov), socialno bombo, spodbujanje novih razlik, oškodovanje kmetov, precenjevanje nepremičnin zgolj zato, da bo davek lahko večji in socialne pomoči manjše.

Zakon je bil vseeno sprejet, pravkar je začel veljati, vlada pa je morala pred presečnim datumom opraviti še prevrednotenje (indeksacijo) vseh slovenskih nepremičnin na datum 31. marec 2017. S tem so evidence ažurirali s cenovnimi trendi na trgu v zadnjih treh letih. Kot nalašč so se ti obrnili navzgor (in podžgali strah pred višjimi davki). Tako imamo spet vse v istem žaklju: indekse, posplošene vrednosti, neoprijemljive in nerazumljive modele, ki jih bomo lahko občani celo sooblikovali, nad vsem tem pa kot črn nevihtni oblak visi grožnja z novim nepremičninskim davkom. In bralci v naših zapisih mrzlično iščejo vsaj namig med vrsticami, kakšen bo na koncu njihov davčni zapitek ...

Zato najprej o vrednostih in indeksih. Medtem ko sta prvi dve indeksaciji geodetske ocene zniževali, ker so pred tem cene na nepremičninskem trgu padale, se pri tretji vrednosti stanovanj in hiš ter dela kmetijskih zemljišč zvišujejo, lokalov in pisarn ter drugega dela zemljišč pa znižujejo. Včeraj so vse spremembe vnesli v register nepremičnin in vsakdo lahko preprosto vpogleda, koliko je zdaj vredna njegova hiša, stanovanje, garaža, zemljišče itn., več ali manj. Vrednosti bodo veljale - brez možnosti ugovora - do prihodnjega generalnega vrednotenja, predvidoma spomladi 2019. To bo po novem sistemu, po izboljšanih modelih in postopkih, vrednosti bodo bliže realnim tržnim, napak bo manj, ob izboljšanih podatkih v javnem registru bodo lastniki lahko uveljavljali posebne okoliščine lastne nepremičnine. Vprašanje, ali bodo lastniki s temi vrednostmi bolj zadovoljni (nekateri si želijo bogatejše, drugi skromnejše vrednotenje, odvisno od tega, kakšne načrte imajo z nepremičnino), vsekakor pa bi morale bolje odražati stvarna razmerja.

Kaj pa davek? Izčiščene vrednosti vendarle utirajo pot novemu sistemu obdavčitve nepremičnin. Z njimi naj bi se ukvarjala nova vlada. Kdo ve, kdaj. Tehnično bo zadeva dokaj preprosta, saj bo baza podatkov omogočila projekcije in variantne preračune. Politično pa, kot učijo izkušnje, je to večno vroč krompir v žerjavici. Doslej ga pri nas ni bilo junaka, ki bi ga bil sposoben izvleči. Ali se bo našel v prihodnjem mandatu, pa bo odvisno tudi od tega, kdaj se bo sesul sedanji nepregledni, nesorazmerni, do neke mere celo neustavni sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ki je glavna sedanja nepremičninska dajatev, pa se tega morda sploh ne zavedamo.