Vse drugo je še v temi

Vprašanji, koga in kaj v časniku Delo skrivamo in zakaj takoj ne objavimo seznama vseh, ki so se ujeli v dokumente odvetniške družbe Mossack Fonseca, sta na prvi pogled na mestu. A globoko zgrešeni. Nikogar ne moremo skriti. Süddeutsche Zeitung in mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) bosta informacije iz dokumentov javno objavila prihodnji mesec. Čez slab mesec si bo vsakdo lahko ogledal, kdo se je znašel v znamenitih panamskih dokumentih. Nikogar ni mogoče skriti. Tudi Putina ne.

Zakaj ne objavimo seznama vseh, ki so bili ujeti v najskrivnostnejših davčnih oazah? Zato, ker smo novinarji. Ko smo v uredništvu prejeli dokumente, v katerih smo našli slovenske državljane in z njimi povezane družbe, smo jih preverili, pri čemer smo si postavili vodilo – javni interes. In vprašanja. Je davčni dolžnik? So bile terjatve njegovega podjetja prenesene na DUTB? Ali dolguje državnim bankam? Ali je bil prejemnik državnih sredstev? Je javni uslužbenec ali funkcionar? Ali narava poslov družbe v davčni oazi navaja k sklepanju, da je bilo storjeno kaznivo dejanje? Seznama nismo in ne bomo objavili, ker se s primeri še danes ukvarjamo. Tistim, ki so izgubili spomin, ga poskušamo prijazno vrniti. Še danes čakamo na nekatere odzive, pojasnila »ujetih«. Ko to berete, še vedno preverjamo njihovo dejavnost v peščenih rajih. Ko je vse narejeno »by the book«, torej po vseh pravilih novinarskega poklica, zgodbe objavimo. Nikomur ne želimo vnaprej, ne da bi imel možnost pojasniti svojo plat zgodbe, prilepiti česar koli. Vztrajno sprašujemo, zakaj ustanavljajo podjetja v najskrivnostnejših oazah, zakaj se skrivajo za nekakšnimi zastopniki, zakaj niso – in to so po zakonu dolžni – slovenskim davčnim oblastem prijavili skladov, podjetij in računov. Ne sodimo. Za to imamo v Sloveniji pristojne organe.

O nikomer nismo in ne bomo zapisali, da je kriminalec. Da je utajil davke ali to želi. Da pere denar. Le opozarjamo. Toda vsak od nas si mora postaviti vprašanje, zakaj si je oseba A, slovenski državljan, odprla podjetje v popolnem karibskem mraku, se skrila za zastopnike, karibske »direktorje«, druge družbe, ne da bi tam poslovala – skratka storila vse, da je ne bi našli? Zakaj? Iz zabave? Ker je moderno? Ker ...? Ni prepričljivega odgovora. A, kot rečeno, vsi »ujeti« so imeli in imajo še vedno možnost, da pojasnijo, zakaj so potrebne skrivalnice v finančnih rajih? Enega prepričljivega razloga še nismo slišali. Ne po svetu ne pri nas. Islandski premier, ki je včeraj odstopil, je trdil, da ni storil nič sumljivega in da mu to podtikajo novinarji. In še to: celo slovensko finančno ministrstvo priznava, da je »davčno načrtovanje«, čeravno je legalno, ušlo izpod nadzora.

Vse to pripelje do naslednjega najpogostejšega vprašanja: zakaj med »ujetimi« ni res pomembnih slovenskih politikov, tajkunov, gospodarstvenikov? Tudi ta odgovor je sila preprost. Mossack Fonseca je le ena od številnih odvetniških družb, ki po svetu, ne povsod, odpirajo vrata v davčni raj. Niti ni največja. Smo pa zahvaljujoč odteku podatkov dobili največ dokumentov v zgodovini. In največje svetovne in evropske ribe. Na milijone dokumentov je še skritih po drugih družbah. Večina jih je še v temi. Prek Mossack Fonsece in njenih partnerjev Slovenci ne poslujejo množično; njihove poti praviloma vodijo v Liechtenstein, Luksemburg in na Ciper ter od tam naprej. Panamska družba pa je veliko bolj dejavna v najbolj skrivnostnih otoških davčnih oazah.

Naslednje pa je vprašanje, ki si ga te dni ne postavlja veliko ljudi, ker jih pač bolj skrbita lik in delo priljubljenih oseb. To je vprašanje, ki je ključno: sprehodi v davčne oaze za vsakega od nas pomenijo višji račun za javno zdravstvo, javno šolstvo, javne storitve, kakovosten javni oziroma državni servis oziroma za vse tisto, kar bi naše življenje lahko naredilo boljše. Zato ne sočustvujemo s tistimi, ki so odšli v temo davčnih oaz in ne znajo pojasniti, zakaj so to storili. S tistimi, ki ne znajo pojasniti, zakaj ne spoštujejo slovenske zakonodaje.

Zato bomo svoje delo nadaljevali. Še naprej bomo postavljali vprašanja, terjali pojasnila, zahtevali odziv pristojnih ...

In pisali o vsebini panamskih papirjev. Ker smo novinarji.