Vsem na očeh

Tudi zgodbe o Mipu kot toliko podobnih, ki so pozneje doživele isto usodo, brez političnih botrov najverjetneje ne bi bilo.

Objavljeno
17. februar 2017 19.50
Katja Svenšek
Katja Svenšek

Danes je ljubljansko okrožno sodišče glavne akterje propada Mipa, nekoč največje mesnopredelovalne skupine v državi, obsodilo na zaporne kazni. Sodnica je v sodbi, ki še ni pravnomočna, presodila, da je tožilstvu uspelo dokazati kaznivo dejanje zlorabe položaja in preslepitve bank. Ko je ena od njih, državna SID banka, marca 2009 prva vložila ovadbo proti vodstvu družbe, je takratni prvi mož skupine Vojteh Volk dejal, da vedo, kaj so delali, in da nikogar niso oškodovali. »Škoda je, da so delavci doma, a ne zaradi nas,« je povedal takrat. Danes obsojeni sodbe niso komentirali.

Glede na to, da javnost leta 2009 do prevzemanja podjetij, kot so se ga lotili tudi vodilni v skupini Mip, res še ni imela tako zelo odklonilnega odnosa kot pozneje, je takratno vztrajanje nekdanjega šefa Mipa, da niso storili nič narobe, mogoče celo razumeti. Glede na to, da so vsi trije danes obsojeni še istega leta z vpisom zemljiškega dolga zavarovali svoje več milijonov evrov vredne nepremičnine, pa seveda ne.

A dejstvo je, da krivcev za posledice ambicij nekdanjih lastnikov Mipa, ki so za seboj pustile pogorišče na dveh koncih države in več kot 500 brezposelnih, ni mogoče iskati zgolj pri njih samih. V lastništvu družbe so se krepili več let, svoj vpliv pa povečevali tudi z dragim odkupovanjem lastnih delnic družbe in vse to na očeh nadzornih organov. Že davnega leta 2005 so po dostopnih podatkih mali delničarji agenciji za trg vrednostnih papirjev namreč neuspešno predlagali nadzor nad štirimi lastniki družbe Mip, štiri leta pozneje so, prav tako neuspešno, na skupščini družbe še vedno vztrajali z zahtevami po izrednih revizijah. Tudi to, da banke ves ta čas ne bi vedele, kaj se dogaja, je malo verjetno. Verjetneje je, da tudi zgodbe o Mipu kot toliko podobnih, ki so pozneje doživele isto usodo, brez političnih botrov ne bi bilo.