Vzori

Spet so postale vse glasnejše zahteve za prepoved splava. Znova so postali glasni tisti, ki menijo, da je le konservativnost tisti pravi temelj, ki bo spodbudno vplival na oblikovanje družine in razvoj kreposti v družbi. In tudi edino orožje proti sodobni zahodni kulturi kot nasprotni klasičnemu nauku cerkve o čistosti. Referendum je že pred časom pokazal, da je za večino v družbi edini zakon tisti med žensko in moškim. Tisti, ki se zberejo pred bolnišnicami in molijo za prepoved splava, so nagrajeni s častnimi nagradami na srečanju, ki ga kot uradni govornik odpre predstavnik nove hrvaške oblasti; podpredsednik vlade in zunanji minister Davor Ivo Stier.

Hrvaški premier Andrej Plenković je ob prevzemu oblasti napovedal, da bo stopil na pot konstruktivnih politik in stran od delitev zaradi ideoloških ali svetonazorskih prepričanj. Zdi se, da se na potovanje še ni odpravil.

V Zagrebu se danes končuje srečanje, katerega rdeča nit je nazadnjaštvo. Piko na i sta mu dala gosta: ameriški kardinal Burke, ki ga je zaradi zagovarjanja zastarelih načel papež Frančišek že zdavnaj odstavil od vzvodov moči, in predlagatelj zakona o prepovedi splava (zakon je bil umaknjen iz procedure) na Poljskem Aleksander Stępkowski. Najbrž prava gosta za potrditev tistega, kar zagovarjajo gostitelji.

Te dni je bila javnost tudi seznanjena z raziskavo o predsodkih in diskriminaciji med maturanti zagrebških srednjih šol. Rezultati so skrb vzbujajoči. Več kot tretjina mladih je odgovorila, da noče imeti nobenega stika z imigranti, več kot polovica pa jih imigrantov ne bi niti zaposlila. Če bi lahko, bi vsak tretji vprašani iz države nagnal Rome, skoraj isti odstotek pa tudi državljane Sirije. Vsak peti bi odgnal Srbe. Več kot tretjina vprašanih se ne strinja s trditvijo, da so homoseksualci zdrave osebe. Neka druga raziskava, med maturanti opravljena pred nekaj leti, je pokazala, da je za vsakega drugega vprašanega homoseksualnost bolezen. Mnenje med mladimi se v teh nekaj letih ni občutno spremenilo.

Tistih, ki s svojim prepričanjem spadajo med liberalne, ki jim človekove pravice niso tuje, ki niso izključujoči, verska ali nacionalna pripadnost pa je nepomembna, ni malo. Vendar jih ni malo niti na drugi strani.

Medtem ko zagovorniki teorije, da je le konservativnost pravi temelj družbe, odločno in vse glasneje zagovarjajo svoja stališča, se drugi sprašujejo, kdo je kriv, da je nestrpnosti in skrb vzbujajočega načina razmišljanja med mladimi toliko. So krivi vzori iz vsakdanjega ne le političnega življenja na levi ali desni strani?

So. Tako kot so krivi tisti, ki že lep čas le glasno napovedujejo odmik od delitev zaradi različnih prepričanj, v praksi pa ne spremenijo ničesar. Izvzet ni niti novi premier Andrej Plenković, ki je obljubljal zmanjšanje števila ministrstev. Besedo je že snedel.