Vzporedni svet

Javnih financ na tem mestu raje ne omenjam, če ni nujno, ker je nedelja čas za počitek. Poleg tega na ta brezdelni dan miruje tudi plačilni promet, tako da denar na določenih relacijah ne kroži tako hitro kot med tednom, pravzaprav sploh ne. Ob nedeljah smo torej lahko malo bolj brez skrbi, kar zadeva naš skupni, proračunski denar, drugače pa zanj skrbimo še premalo, videti je že tako.

Človek ni osamljen otok, na 20.273 kvadratnih kilometrih Slovenije pa sploh ne – kadar komu uspe zamenjati službo in se ugnezditi v novi, vsi vedo, kje je bil pred tem in celo koliko je tam zaslužil ali vsaj, koliko dodatkov je dobival. Takšna smola se drži ministra za finance Dušana Mramorja, ki je prej delal na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Tam je kot dekan zaposlenim uredil dodatke za stalno pripravljenost in jim tako poplačal dodatno delo, »opravljeno v sklopu prizadevanj, da se fakulteta uvrsti med najboljše ekonomske fakultete na svetu«, nekaj je dobil tudi sam. Minister pravi, da je zaposlenim le zagotovil plačilo za delo, ki so ga opravili. Odkar se je o teh dodatkih razvedelo v javnosti, imajo on in več njegovih stanovskih kolegov težave: inšpekcija od njih zahteva, da vrnejo dodatke za zadnjih deset mesecev. Vidite, človek v tej mali deželi res ne more skriti, kaj je delal v prejšnji službi. Res pa je tudi, da imata ministrova nekdanja služba na fakulteti in sedanja na Zupančičevi ulici 3 precej skupnega: tam in tu je delal z javnim denarjem.

Ne vem, kaj si mislijo državljani o dodatkih za stalno pripravljenost na fakultetah, ki so vključene v javni sistem izobraževanja. Med njimi je okoli milijon zavezancev za dohodnino, v državni proračun prispevajo tudi prek dolgega seznama trošarin, davka na dodano vrednost in več manjših dajatev ter prispevkov ... Po podatkih statističnega urada ima 18.860 državljanov magisterij znanosti, 10.258 se jih ponaša z doktoratom in le petina prebivalstva ima višjo ali visoko izobrazbo. Velik delež državljanov, ki prek davkov prispevajo denar za izobraževanje na vseh ravneh, ni torej nikoli videl fakultete in si tudi ne more predstavljati, kako delujejo »od znotraj«. Prav mogoče je torej, da si velik delež javnosti še zdaleč ne more pojasniti, čemu neki bi morali zaposleni na katerikoli fakulteti ob redni plači dobiti še dodatek, ki so ga po besedah ministra pošteno zaslužili. Poleg tega povprečni Slovenec dobi na mesec približno tisoč evrov neto plače, to pa pomeni, da mora velik delež zaposlenih v resnici vsak mesec preživeti z nižjim zneskom, ker je njihova plača precej pod povprečjem. Lahko si torej predstavljamo, da ne vzklikajo v podporo ne sedanjemu ministru za finance ne njegovim nekdanjim univerzitetnim kolegom. Sprašujemo se, kako lahko slabo razpoloženje javnosti, ki so ga zdaj podžgali dodatki, dolgoročno vpliva na status fakultet v družbi in proračunski delež, ki jim ga bo oblast odmerila v prihodnjih letih.

Ne moremo reči, da so nekdanji dekan ekonomske fakultete, sedanji minister za finance, in njegovi kolegi iz različnih članic ljubljanske univerze za dodatke kradli javni denar, sploh ne – še huje, ni jim bilo treba krasti iz javne blagajne. »Zaprosil sem pravno in kadrovsko službo za predlog, kakšno naj bi bilo plačilo, in oni so mi povedali, da je stalna pripravljenost primeren način. Takrat nisem imel nobenega razloga, da bi o tem dvomil,« se je pred novinarji zagovarjal Dušan Mramor. Afero z dodatki za stalno pripravljenost je sprožil inšpektorat za javni sektor, ki je več visokošolskim profesorjem naložil, naj vrnejo izplačila za zadnjih deset mesecev, ki so jih nekatere članice univerze sicer dopuščale od leta 2008. Kaže, da je ob vseh sodobnih komunikacijskih orodjih obveščenost na ravni univerze in njenih članic sramotno slaba. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik šele zdaj, ko je inšpektorat za javni sektor njegove kolege ujel s prsti v marmeladi, pleteniči, da »bodo vprašanje dodatka za stalno pripravljenost uredili s posebnim pravilnikom«, doslej pa na kaj takega ni pomislil. No, najslabše je, če za dodatke za stalno pripravljenost ni vedel, in nič bolje, če mu tudi univerzitetni kolegi niso povedali. Ne morem verjeti, da središče slovenske znanosti deluje v informacijski temi.

Vidite, na nedeljo je res bolje pustiti javne finance pri miru, ker boste užaljeni, da sami ne uživate nobenega stalnega dodatka za pripravljenost, čeprav še nikoli niste pozabili na govejo juho, govedino in pražen krompir. Tako je, če prav razumem sistem, ker si kosila ne kuhate iz javne blagajne.