Wall Street je naš!!

Kapitalizem, kot ga poznamo iz nizozemskih in angleških časov, je bil urejen sistem. To je pa džungla.

Objavljeno
15. oktober 2011 20.39
Posodobljeno
16. oktober 2011 06.00
Boris Jež, Sobotna priloga
Boris Jež, Sobotna priloga
Gotovo bo treba znova videti film Žige Virca Trst je naš (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo). V filmu si Gojmir Lešnjak - Gojc vtepe v glavo, da je treba Trst znova zavzeti. Organizira nekakšno partizansko četico, pravzaprav karikaturo slovitega IX. korpusa (slovenske vojske, da ne bi bilo nesporazumov) – in pripravljajo se za naskok na Trst. Slovenska policija pa ni posebno zaskrbljena, bolj se vsemu nasmiha: Gojc, daj se že zresniti!

O policiji samo toliko: V obdobju našega Pavleta Čelika je bila na vrhuncu svoje odličnosti, potem pa … O policiji pišemo, ker je na Wall Streetu, nedaleč od nekdanjih Dvojčkov, pravkar nekakšno »globalno« zborovanje proti najbolj divjemu, pošastnemu kapitalizmu vseh časov. Pravzaprav je vprašljivo, ali je to še kapitalizem ali, preprosto rečeno, ropanje sveta. Pred stoletjem in prej se je to dogajalo s surovinami, ki so jih morale odvažati ladje, zdaj pa se vse skupaj dogaja na računalnikih. V sekundi ali še manj.

Newyorška policija je na Wall Streetu dokazala, da nima čisto nič več pameti od bronastega medveda in bika, ki sta tam. Čeprav so bile demonstracije proti cunamiju wallstreetovskega finančnega uničevanja sveta v zasebnem parku, je hotela kakor koli »intervenirati«. Zmagala je »zdrava pamet« župana in svetovalcev, da gre menda samo za sanitarni problem. Policija naj se umakne! S tem je vsaj newyorški župan Bloomberg dokazal, da se ni nujno spustiti na raven Libije.

Policija hitro izgubi »orientacijo«, čeprav bi lahko sama pripeljala nekaj zasilnih stranišč in začela deliti sendviče. Očitno imajo povsem butasto izobrazbo. Gre pa seveda za nekaj povsem drugega: So v ZDA sploh možni resni intelektualni vzgibi proti »sistemu«, ki sploh ni več sistem, so možni socialni protesti v najbogatejši državi z največ reveži?

Najprej: že vnaprej jim (namreč protestom) očitajo, da nimajo nobene zaresne intelektualne podlage. Kje pa jo ima sedanji »kapitalizem«, ki je že zdavnaj izpuhtel v neke finančne Dantejeve pekle? Povejte, kam denar izgineva! Kakšen hudičev posel je to? Vse države so v minusih, vse banke, vsi proračuni – denar pa? Kje? Verjetno bo držala tista Marxova: Denar je samo sebi odtujeno bistvo privatne lastnine. Mi bi dodali, da se zdaj verjetno odtujuje že v nedogled.

Sta ZDA in Evropa sposobni nekega socialnega in intelektualnega gibanja, kakršno je bilo '68? Mislim, da ne, vse skupaj je od tedanjih socialnih in gospodarskih parametrov (realne ekonomije) zavoženo v svet nekih virtualnosti, ki jih kreirajo korporacije. Če korporacije sploh vedo, v katerem času in prostoru so. Žalostno je, da so od te (dez)orientacije odvisne milijarde ljudi, celo državljani ZDA, ki so vse življenje varčevali za hišo in pokojnino. In dobili nič.

Tarnamo lahko do onemoglosti, vendar ne gre za to; prejšnje generacije so imele neke vizije, nekega vsaj namišljenega nasprotnika, socialnega in sploh realnega; tu pa smo v praznem prostoru med »užaloščeno« večino prebivalstva in tistim odstotkom, ki je denar poskril na Kajmanske otoke. 99 : 1. Taka družba se kajpak izčrpava. Za nameček pa za slovenski Wall Street (NLB itd.) menda potrebuje še nekaj denarja. To ni več kapitalizem, to je vnebohod pogoltnežev. Kapitalizem, kot ga poznamo iz nizozemskih in angleških časov, je bil urejen sistem. To je pa džungla.

Nekdaj si rekel, kar si rekel – in to je moralo veljati. Iz družbe, ki je bila nekdaj 99-odstotno protestantska, počasi polzimo v indijski kastni sistem. Na vrhu najčistejša kasta brahmanov, na nasprotni strani hierarhije pa smo zaradi svoje »nečistosti« dalit, nedotakljivi (čistilci in smetarji, usnja itd.), označeni za preveč nečiste, da bi bili vključeni v normalno družbo.

Mimogrede: imajo slovenski politiki dovolj čiste roke, da bi bili vključeni v normalno družbo?

Demonstracije na Wall Streetu v New Yorku – in Ljubljani? – se bodo, žal, izpuhale v nič. Ko se je demonstriralo proti kapitalistom, je šlo za ljudi in fabrike, za delo in pravice, zdaj pa smo v nekem okolju iz Odiseje 2001 Arthurja Clarka. Dve stoletji smo od tega, ko sta Marx in Engels pisala Komunistični manifest. Na Wall Streetu niti Slavoj Žižek ne pove kaj več. Očitno se je stoletje razmišljanja in vojskovanj izpelo. Zdaj samo še vegetiramo.