Z avtobusom ali rešilcem

Človek je naravnan tako, da težko sprejme kakršnokoli spremembo. Ne samo zaradi svojih navad, pač pa, ker vsaka novost prinese negotovost. To se lepo kaže pri razpravi o posodobitvi nujne medicinske pomoči. Za isto staro mamko bi vsi radi najboljše, a kot da se med seboj sploh ne slišijo in ne razumejo. Poglejmo.

»Stara mamka pride ob osmih zjutraj k osebnemu zdravniku, ker je padla. In čaka. Ker ima še vrsto pridruženih bolezni, jo zdravnik napoti na interni oddelek v bolnišnico. Zopet čaka. Od tam jo napotijo na kirurgijo zaradi padca. Čaka še tukaj. Lačna in izčrpana je proti poldnevu končno sprejeta,« pripoveduje o svojih vsakodnevnih bolnikih, ki pridejo z avtobusom, kirurg Roman Košir iz UKC Maribor. Ko bo vzpostavljen nov sistem nujne medicinske pomoči, bo mamko, ki je padla, prišlo iskat reševalno vozilo na njen dom in jo odpeljalo naravnost v urgentni center, kjer se bodo okoli nje vrteli vsi zdravniki, ki jih potrebuje, pove.

Mamka je morda iz Ormoža, v imenu katerega se za kirurgom oglasi ormoški župan Alojz Sok: »Naši starejši se bojijo, da bi ostali brez zdravnika. Kaj je narobe s sedanjo dežurno službo? Naj se reforme dela tako, da se ljudem na obrobju vsaj zdravniške službe ne vzame.« Pri tem ne pove, da bodo v Ormožu seveda tudi v prihodnje čez dan za vse nenujne bolnike na voljo zdravniki.

Da bi ljudje sploh slišali drug drugega in se morda še razumeli, bi se morali veliko pogovarjati. To bo vsekakor nujno za uvedbo kakršnekoli spremembe v zdravstvu. »Prenova nujne medicinske pomoči je lahen vetrc v primerjavi z vsemi spremembami, ki so nujne v zdravstvu,« je ocenil Andrej Možina iz zdravniške zbornice.

Najpomembneje je, da zdravstvo ne postane poligon za nabiranje političnih točk. Če kje, je tu sodelovanje različno mislečih nujno.