Tiskane izdaje
Slovenci imamo pač svojo davčno folkloro: politika si vzame čas za razmislek, izvajalci njenih davčnih zamisli pa morajo biti hitri. Čeprav predstavniki za davke pooblaščenih ustanov vztrajajo, da je bilo časa za priprave dovolj, statistika kaže, da velikemu deležu ni uspelo ujeti zakonskega roka, in ne (le) po lastni krivdi. Ob letu osorej bomo na težave najbrž že pozabili - in samo še šteli denar, če ga bo le kaj več kot doslej.
Na ministrstvu za finance so predvideli, da bodo davčne blagajne proračunu zagotovile od 50 do sto milijonov evrov. Zdaj po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja načrtujejo 75 milijonov evrov dodatnih prihodkov. »To je že tretja stopnja vzpostavljanja reda na tem področju,« je povedal za Sobotno prilogo. Od 1. julija 2013 morajo namreč lastniki elektronskih naprav za izdajanje računov uporabljati programe, ki ne dopuščajo goljufivih posegov v zapise o iztržku, izdajatelji papirnih računov pa so dolžni uporabljati potrdila z oznako finančne uprave. S temi izboljšavami je država po ocenah v enem letu pridobila okoli sto milijonov evrov - kar bo prineslo novo orodje proti sivi ekonomiji, bo torej kot svež sneg na staro podlago.
Nasprotniki davčnih blagajn vladi ugovarjajo, češ da jih bodo uporabljali zavezanci, ki račune izdajajo, tem pa je vlada uzdo nadela že z obveznimi poštenimi programi za blagajniško poslovanje, zato naj raje poišče skrivače, ki delajo brez sledi, v svojem vzporednem svetu, mimo davčnih zakonov in proračuna. Tam iščite sivo ekonomijo, svetujejo vladi, v davčnih blagajnah vidijo le novo breme in nobene koristi.
Davčne blagajne so zanimiv sistem in informatikom se zasvetijo oči ob misli, kaj vse omogoča in kaj vse bi še zmogel, če ga ne bi omejili, ker pa ni namenjen zabavi z elektronskimi igračami, nas zanima le, kakšne koristi bo prinesel državljanom. Ob letu osorej bomo vedeli več.
