Tiskane izdaje
Uzakonjanje novih pravil gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči je dokaz več, kako neumnost lahko premaga modrost, ko gre za napenjanje mišic oblastnikov. Ne meneč se za vse trdne dokaze, kam so nas že pripeljale v imenu gospodarskega napredka sprejete napačne odločitve v preteklosti, so nam trmoglavo preprosto vsilili svojo razvojno »resnico«.
V njej ni prostora za strahove pred grozečo prehransko krizo, v kateri se lahko hitro utopimo zaradi podcenjevanja vrednosti obdelovalne zemlje. Dobrina, ki je nimamo v izobilju, je tako spet na razprodaji, kot kakšen kos cenenega sezonskega oblačila.
Nič ne pomagajo svarila, da nas ne sme uspavati današnje obilje ponudbe hrane na trgu. Tudi ne svarila, da se cene kakovostnih surovin zanjo dvigajo . Ker jih kroji slabša letina v državah tradicionalnih izvoznicah surovin za prehransko industrijo. Letošnji svetovni pridelek žita bo manjši kot lanski , tudi v Evropi bo zaradi neugodnih vremenskih razmer lažji od preteklega.
Svet, ki je postal globalna vas, se spreminja z vsako novo krizo. Budni in pametni se obračajo k svojim koreninam in bolj kot v gradnjo hiš in novih industrijskih objektov na dobrih lokacijah - ki so, kakšno naključje, ravno na lepih njivskih ravnicah - vlagajo v pridelavo žita, solate, sadja, oljk .. .
Pametni so že izr ačunal i, da se jim zdaj morda še ne tako donosna pridelava hrane lahko na dolgi rok izplača. Ker je za naše preživetje bolj kakor vse drugo, kar lahko naštejemo v naboru materialnih dobrin, pomembnejši kruh in nasploh kakovostna hrana . Zato v državah s pametnejšimi politiki ne razmetavajo več s svojimi nezamenljivimi naravnimi viri . Tudi rodovitna zemlja je zato deležna zaščite.
Strateške odločitve, ki klestijo investicijske apetite na rodovitnih površinah ali pa jih sploh izključujejo, zato v državah z modr imi strategi nikakor niso čudaške. Ali pač, za naše modrece na oblasti in apetite njihovih satelitov.
Zato neverjetna lahkotnost pri uzakonjanju odpustkov za spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč in v nadaljevanju, ko jih je v brezkompromisnosti zaustavil veto državnega sveta, ponovno ihtavo potrjevanje »modrosti« na oblasti.
Zamujena je bila priložnost, da bi na popravnem izpitu priznali, da so slišali glas strokovne javnosti, ki vztrajno ponavlja mantro o najmanjšem deležu obdelovalne zemlje na prebivalca. In tistih, ki jih nepremišljeno spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi posamičnih interesov najprej prizadene. Zamujena je bila priložnost, da bi, ne nazadnje, upoštevali želje večine svojih voliv cev.
Tistih namreč, ki se ne morejo sprijazniti s trmoglavimi načrtovalci razvoja podeželja z novimi industrijskimi conami, z novimi in širokimi cestnimi povezavami. Tistih, ki tudi zato zdaj ne verjamejo obljubam, da bodo spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč z močno znižanimi odškodninami prej izjema kot pravilo.
