Z novo cesto v zmago

Potrebuje človek avto? Ne, potrebuje prevoz, čist zrak, površine za prostočasne dejavnosti in zaposlitev.

Objavljeno
15. september 2014 19.50
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Trinajsto leto slovenske občine jemljejo Evropski teden mobilnosti zelo zares. Nekaj je že nagrad, ki so lepa promocija, še skoraj pomembneje pa je, da je praktično za vse pomembnejše ukrepe neavtomobilskega tedna mogoče dobiti evropski denar. To je precej odvisno od spretnosti občin, zelo pa bi pomagalo, če bi imela država ustrezno prometno strategijo, v kateri bi bila opredeljena tudi nujnost podpore projektom občin. Za pomembnejše ukrepe, kot so povezave z lahko železnico, občina namreč ponavadi ni dovolj.

Veliko občin nima niti ustrezno naprej usmerjenih uslužbencev, da bi sestavili dober in z vseh strani podprt projekt za zmanjšanje deleža avtomobilov v prometu. Ker tega znanja ni, je pred vsakimi lokalnimi volitvami mogoče slišati kot napovedi novih cest. Razmišljanje, da je avtobus na nafto bolj sodoben od tramvaja, da s tovornjaki po cesti enako učinkovito prepelješ tovor kot z železnico, da se javni prevoz ne izplača, ker imajo vsi avtomobile, je še vedno živo. To razmišljanje je vodilo odgovorne, da so odstranili tire v Ljubljani, tire, ki so vodili do Planice in skozi Velenje v Avstrijo. Miselni vzorec, ki vztrajno oddaljuje gradnjo drugega tira do Kopra in poganja načrte za širitev cest v mestih, hkrati pa tlači kolesarje in pešce na skupna majhna območja, kjer so konflikti neizogibni. Na avtocestah pa se vlečemo za tovornjaki iz približno dvajsetih držav, od Srbije in Litve do Francije.

Nafta prinese v državni proračun več kot milijardo evrov, koga zanimata zrak in zdravje, zakaj financirati javni prevoz, kolesarske steze, se iti projekte mestnih železnic in urejati območja umirjenega prometa. Več avtomobilov pač pomeni več denarja od parkirnin, kazni, zavarovalnin in še česa. Ali res? Najprej, parkirišča bi lahko uporabili za kaj bolj koristnega, denimo prehransko samopreskrbo mesta. Resne študije so poleg tega že pokazale, da je kolo neprimerno koristnejše za mesta, saj so kolesarji bolj zdravi, vzdržljivejši in bolje delajo, pa še ceneje je za uporabnika. Podobno velja za hojo. Mestna železnica je hitra, saj se na tirih lažje zagotovi prednostne poti, in nima izpuhov ob ustavljanju in speljevanju, ob zaviranju lahko celo proizvaja elektriko. Napovedi takih projektov so bile, uresničile pa se niso.

Za prometne ureditve bo v evropski malhi na voljo več kot 11 milijard evrov. Države bodo morale s svojimi predlogi na dan kmalu. Slovenija se mora znebiti obsedenosti z avtomobili in cestami, zazreti se je treba v ljudi. Potrebuje človek avto? Ne, potrebuje prevoz, čist zrak in varne površine za prostočasne dejavnosti, potrebuje pa tudi zaposlitev. To je prva podlaga za strategijo mobilnosti v državi, ki bo upoštevala slovensko znanje in gospodarstvo. Imamo proizvajalce aluminija in jekla za kolesa, imamo tudi proizvajalce zelo kakovostnih električnih pogonskih sistemov. Precej lahko proizvedemo tudi metan za pogon večjih vozil. Še marsikaj pa se skriva v laboratorijih raziskovalnih ustanov in fakultet, le povezati bi bilo treba vse s pametno strategijo. Si predstavljate mesto s tiho železnico, tihimi električnimi avtomobili, kolesi in pešci, zatopljenimi v prijeten klepet ob cesti? Mogoče je.