Prijavo o kršitvi sem poslala informacijski pooblaščenki in tudi varuhinji človekovih pravic.
Čakam na reakcijo.

Le kaj je v EU iskal Primož Trubar?

Kaj bo kultura ministru, kot je Gorenak. On prvo potrebuje bonton.

Za tiste, ki nimajo piana:
http://m.delo.si/mnenja/komentarji/za-kaj-naj-primem-ko-slisim-besedo-kultura.html

Markeš ni pristojen za pisanje o kulturi in etiki.
Markeš je nekredibilen.
Ko bo pojasnil svoje početje in se opravičil, potem naj piše o takih temah. Na tole naj odgovori:

Na tole naj Markeš odgovori:
Kronologija dogodkov+komentar

- Markeš mi je januarja letos poslal 2 enaka e-maila. Ker elektronske pošte takrat nisem gledala, nisem odgovorila.
- Dne 31. januarja ob osmih zvečer me je Markeš poklical po telefonu in me zasliševal glede mojega komentiranja na spletnih forumih Dela. Omenil je, da piše članek o meni. Na vprašanje zakaj ravno o meni, je odgovoril, da sem jaz druga na vrsti, pisal bo o več komentatorjih.
- Pogledala sem elektronsko pošto in našla 2 Markeševi pismi. Odprla sem drugo. Glasi se:

Pozdrav ga. Cita Štrovs
Pod mojimi komentarji, ki jih Delo objavlja tudi v elektronski obliki, se pod psevdonimom oziroma brez imena redno pojavljajo vaše osebne diskvalifikacije. Na „on line“ uredništvu so mi povedali, da ste se v debato registrirali pod imenom in poštnim naslovom, ki ju zdajle uporabljam. Menim, da je čas, da v svojem članku vaše početje naredim javno in transparentno. Zato vam postavljam sledeča vprašanja.
1. Ali je Cita Štrovs (iz Celja) vaše pravo ime, ali ste uporabili psevdonim?
2. Ste članica katere stranke in če, katere?
3. Zakaj kot metodo anonimne komunikacije uporabljate grobo osebno diskvalifikacijo in v čem menite, da to izboljšuje kakovost javne besede?
4. Zakaj ste se odločili, da boste za javno debato uporabili metodo anonimnosti? Zakaj ste se odločili za nesorazmerje, da pišete o ljudeh z imenom in priimkom, hkrati pa ne zastavite svojega imena in priimka?



Toliko zaenkrat.



Janez Markeš, Delo

- Še istega večera sem o tem pisala na Delu. Spraševala sem se, kdo je imel opravka z Markešem kot prvi.
- NejcO je napisal, da je tudi on dobil popolnoma enako pismo kot jaz.
- 4. 2. je bil objavljen težko pričakovani Markešev članek z mojim imenom v naslovu.
- Ko sem pisala odgovor na Markeševo blatenje mojega imena, sem pogledala tisti e-mail še enkrat in daleč spodaj (to sem prvič spregledala), našla tole:

Neznan
"Ponarejanje dokumentov o Türku je resen argument"
mar keš laže naprej. Dokumenti so bili NAPAČNO ZLOŽENI, ne ponarejeni.
-------------
Komaj čakam, da se Delo proda. Mogoče bo potem postalo normalen časopis.
24. januar 2012, ob 21:38:54
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Če zdaj vse informacije zložimo, pridemo do zanimivih ugotovitev.

Markeš je pravzaprav izbral samo mene za svojo obdelavo. "Menim, da je čas, da v svojem članku vaše početje naredim javno in transparentno." To je namenjeno meni osebno.
Markeševo nakladanje o komentatorski "kloaki" je samo dimna zavesa. Nad brezveznimi žaljivimi komentarji, Markeš zamahne z roko in jih odžene kot nadležne muhe.
Moji komentarji (in tudi nekarerih drugih, zato ni čisto jasno, zakaj si je za napad izbral ravno mene ) so pa argumentirani, zato ga zadenejo v živo. Hkrati je tudi poln strahov, kaj bo zdaj pod novo Janševo vlado. Markeš si ne more predstavljati, da bi si nekdo vzel toliko časa za pisanje komentarjev in od tega ne bi nič imel, nobene materialne koristi. Glede na mojo konzervativno usemerjenost in zavzemanje za pravično obravnavo tudi SDS in Janše je sklepal, da me plačuje SDS za komentiranje.
Temu je hotel narediti konec za vedno, me sesuti, razkrinkati:
"Menim, da je čas, da v svojem članku vaše početje naredim javno in transparentno."
Zato vprašanja v e-mailu, če sem članica katere stranke in če, katere.
Mislil je, da me bo razkrinkal kot plačanko SDS.
To bi bilo res sladko maščevanje. Boli ga namreč zelo, da sem včasih napisala mar keš. Tega si nisem jaz izmislila, tako so pisali tudi drugi. Zdelo se mi je posrečeno, zato ker sem enkrat brala Markeševo jokanje nad tem, da so ga v službi degradirali (ko so ga odstavili kot odgovornega urednika) tudi s tem, da so skoraj prepolovili njegovo plačo. Mislil je, da me bo zabil in utišal, ko me bo predstavil kot SDSovsko plačanko, pa tudi hinavko, lažnivko in nemoralno osebo - ker se namreč v komentarjih toliko zavzemam za poštenost.
Markeš je pa tudi poln strahov. Kateri moj komentar (izmed stotin in stotin) je izbral, da mi ga je poslal po e-mailu? Tistega, kjer pišem:
" Komaj čakam, da se Delo proda. Mogoče bo potem postalo normalen časopis"
To sem napisala kar tako, nič ne vem o prodajanju Dela. Markeša pa očitno zelo skrbi.
Bog ve, kaki strahovi se mu pletejo po glavi. Preventivno - da si SDS ne bi drznila karkoli spreminjati glede medijev, je napisal ta članek. Tako bi ubil 2 muhi na mah, si je mislil. Osramotil in utišal mene, osramotil pa tudi SDS in jo oslabil, da si ne bi česa drznila.
O vsem tem se seveda meni niti sanjalo ni tistega večera, ko me je Markeš poklical na dom. Zdelo se mi je smešno in sem se zato smejala. To ga je razjezilo, verjetno se ne bi smela smejati, ko me zaslišuje o tako resnih zadevah. Mogoče ga je to moje "neustrezno" vedenje navedlo na misel, da sem "patološki" primer.
-------------
Tistega o drugih komentatorjih, ki da jih je tudi klical, ne verjamem. Naj dokaže, z imeni in priimki.
Tudi NejcO je dobil e-mail šele 1. februarja, torej potem, ko sem jaz to zadevo že razbobnala po netu. Markeš je moral to storiti, ker se je meni zlagal, da sem jaz druga po vrsti, ki jih namerava "obdelati".

Ja, tovariš Markeš, za preživetje gre. Ne za preživetje kulturnikov, temveč za preživetje naroda. Ekonomsko preživetje, da se razumemo.
Če bi kultura prinašala dovolj zaslužka, pač ne bi rabila subvencij. Pa jih ne. Od kulturnikov bi pričakoval malo solidarnosti z "rajo", ne pa da so tako zaslepljeni, da se upirajo celo zmanjševanju kulturne birokracije.

Za kaj naj primem, ko slišim besedo kultura?
---------------
Mogoče tudi za računalnik. Pri tem pa bi lahko pogledal vsebino elektronskih sporočil, ki jih pošilja vaš sistem Piano. Ne za stran z geslom, ampak takoj naslednja.

Kaj je pravzaprav njena differentia specifica. In res, na to vprašanje lahko odgovori le kultura, kajti odgovor se skriva v njeni nacionalni vsebini, čeprav je bila ta na ravni kulture lahko kdaj prenapihnjena, nemara celo finančno zlorabljena.
-------------------------------
Mogoče bo kdo imel pripombo na to, kar bom napisal, pa vseeno bom. Slovenski duh bo ostal. Ta ni zaobjet samo v goli kulturi, kot jo hoče Markeš tukaj predstaviti. Zaobjet je tudi v narodni tradiciji. Toda razumniki so se od tega zelo oddaljili, ker je ta narodna tradicija na podeželju. Ups. Tam pa razumnikov, kakor je skleptai po tukaj zapisanem, skoraj ni.
Markeš, kaj pa praviš na možnost, da bi neka naslednja vlada, v času brez krize spet ustanovila ali odprla ali ločila kulturo v samostojno ministrstvo ?????????

Kultura se spet čuti izzvano in ogroženo in nikakor, če povzamemo Grafenauerja, se noče povrniti v status, kakršnega je imela po drugi svetovni vojni in ki se je utemeljil v Goebbelsovem vzkliku: »Ko slišim za kulturo, primem za pištolo.«
------------------
Glede na vse, kar sem prebral o Markešu se ob tem povzetku sploh ne čudim. Čeprav bi tole lahko bilo, ob malenkost višjih moralnih ali etičnih načelih, primerno za kakšno prijavo.

Zahtevali so prekinitev s prejšnjim totalitarnim sistemom, razločitev NOB od revolucije, kulturno označitev množičnih grobišč, razveljavitev totalitarnih sodnih sodb; zahtevali so, da se odpravi »nesnažna praksa ljudi kontinuitete«, teh, ki so monopol v lastninjenju prevedli v monopol kapitala in tako ogrozili temelje »demokracije ter pravne in socialne države«.
-----------------------
Tole me je najbolj zmotilo včeraj zvečer, ko sem prvič bral ta članek. .." kulturno označitev množičnih grobišč "...
Slišal sem že za - moralno ali etično primerno- toda kulturno označitev grobišč berem prvič. Kakšne veze ima kultura z grobišči? Markeš, če se že imaš za novinarja, potem bi v takem primeru pričakoval od tebe vsaj kakšen stavek ali opombo. Je mogoče to posledica dejstva, da v Sloveniji " proslavljate " mrtve oziroma datume smrti in ne datume rojstev? Smrt Franceta Prešerna, poboj vaščanov Dražgoš, uničenje Pohorskega bataljona, itd:?! Zanimivo, da " razumniki " ne častite datuma rojstev, nastanka, itd. Še posebej zanimivo pa je, da se to imenujejo proslave in ne npr. počastitve?!

Sram nad aktualnim dogajanjem pravzaprav najbrž izvira iz dejstva, da je krog razumnikov iz Nove revije julija 1997 organiziral interpretacijo dotedanjega demokratičnega dogajanja, tega obsodil in pred oblast postavil ostre zahteve po spremembah. Enaintrideset podpisnikov je v knjižici Ura evropske resnice za Slovenijo ugotovilo, da Slovenija v evropske povezave lahko vstopi le tako, »da v javnem življenju sama vzpostavi najvišja evropska kulturna, etična, politična, pravna in gospodarska merila«.
-----------------------
Ja, s tem se lahko strinjam. Res jih je lahko sram. Merila, ki so jih vzpostavili so unikatna. Še posebej so se ti " razumniki " izkazali pri izrekanju podpore Kučanu in Stanovniku, ki sta že pred volitvami določila vlado, predsednika, poslance, itd. Je mogoče Markeš ta dejanja tudi odkrito podpiral? In spet vatli, vatli.

Za kaj naj primem, ko slišim besedo kultura?
Kaj Sloveniji
 še ostane slovenskega?
-------------------------------
Za knjigo.
Slovenska knjiga. Ops. Ta bo težka. Predvsem za tiste, ki so se zmotili in prebrali Čefurji raus! Koliko kulture so takrat izkazali " kulturniki "? In koliko novinarji?????

Vprašaj oboroženega pištolarja varnostnika na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije

Janez Markeš, ko se javno honoriran vprašuješ, za kaj naj primeš, ko slišiš besedo kultura, se oglasi pri varnostniku na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in boš videl, da ima službeno pištolo (če že namiguješ na kakor bivšega leninista Jožefa Goebbelsa, nacionalno socialističnega ministra za propagando, danes bi rekli - piarovca!)

Saj bi komentaral, pa ne upam, me je strah, mi grozijo.
Spomnil sem se tisto o vrani s koščkom kruha v kljunu. Lisica jo je toliko časa nagovarjala naj zapoje s svojim lepim glasom, da je ODPRLA KLJUN IN OSTALA BREZ KRUHA.
Nauk je znan....