Tiskane izdaje
»Politika strahu ali upor pozabljenih«, »Kako rešiti krizo srednjega razreda«, »Obvladovanje globalizacije«: že nekaj tem Svetovnega gospodarskega foruma kaže, kako zmeden je danes »davoški človek«. Še lani so vplivni in bogati kolektivno zamahovali z roko nad možnostjo brexita ali zmage Donalda Trumpa v ZDA, zdaj dnevni red svojega elitnega srečanja polnijo z razpravami o neenakosti. A celo slavnostna govornica, pevka Shakira, ki spodbuja izobraževanje revnih otrok, premore zasebni otok, zato bo del tistih, ki so v minulih desetletjih izgubili varne službe ter opazovali razpadanje svojih okolij, morda raje prisluhnil politikom, ki jih prepričujejo, da so za vse krivi drugi.
Pri tem pa bi se morali veseliti velikih uspehov pri obračunavanju s svetovno revščino, ki jih je prinesla prav globalizacija: po podatkih Svetovne banke je še leta 1990 v hudi revščini živela več kot tretjina človeštva, leta 2013 le še dobrih deset odstotkov, pa je medtem svetovno prebivalstvo naraslo za več kot milijardo. A kako naj se veselijo tisti, ki se tudi sami počutijo kot reveži, potem ko je bilo upanje na lepšo prihodnost še pred leti videti skorajda pravica državljanov razvitih demokratičnih držav? Zahodni reveži pogosto niso lačni ali razcapani, nasprotno, vitkost je marsikje že znamenje bogastva, a si enako kot vsi drugi želijo rednega plačila za delo, ki prinaša zadovoljstvo in izpolnitev.
Tu težke odločitve čakajo vse vlade sveta, saj napredek tehnologije napoveduje robotizacijo in avtomatizacijo številnih današnjih opravil. Med državami, ki kažejo pot, je tudi Nemčija kanclerke Angele Merkel, političarke, ki so ji mnogi ob izbruhu begunske krize napovedovali skorajšnjo politično smrt, pa bi to nedeljo s svojo CDU/CSU na volitvah dosegla 38 odstotkov in še več; brez nje nobena druga stranka ne bi mogla sestaviti vlade. Do jesenskih volitev se to lahko še spremeni, saj ima kanclerka številne sovražnike, del tega fenomena je vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo. A tudi tej stranki pada podpora.
Presenetljiva priljubljenost kanclerke temelji na uspehih, ki se ZDA z odhajajočim predsednikom Obamo niso posrečili: v Nemčiji je poražencev globalizacije manj kot drugje. Tudi to se še lahko spremeni, še posebno če se zatakne avtomobilski industriji ali pa začne predsednik Trump obračunavati z globalizacijo. A če marsikje v razvitem svetu celo manjka visokokvalificiranih delavcev, jih nemški dualni izobraževalni sistem vzgaja iz množice tistih, ki bi drugače morda obtičali brez primerne izobrazbe in dela. Upajmo, da bo ena najpomembnejših značilnosti četrte industrijske revolucije prav večja skrb za ustvarjalne sposobnosti vsakega posameznika, kajti »davoškemu človeku« lahko verjamemo vsaj to, da delovnih mest, ki jih pokopavajo nove tehnologije, ne bodo nazaj. Je to slabo? Prilagajanje stroju je pogosto škodilo človekovemu telesu in duši, tako kot je kmečko garanje upognilo marsikatero hrbtenico. Morda bodo novi časi vsakomur omogočili iskanje radovednega, ustvarjalnega otroka v sebi, kakršni smo bili nekoč prav vsi, a so zdaj samo nekateri.
