Za Slovenijo 2020

Konec leta je čas evidenc in pogledov naprej. Leto 2012, ki se izteka, nam je med drugim prineslo evropsko prestolnico kulture, novo vlado, varčevalne ukrepe, novega predsednika republike, na koncu pa revolt in vrenje civilne družbe, nezadovoljstvo nad politiki in politiko, pravno in socialno državo – in nadaljevanje najbolj trdovratne recesije v sodobni zgodovini.

Slovenija je utrujena od stagnacije štiriletne krize, ki nas je po evropskih merilih razvitosti potisnila za deset let nazaj: naša kupna moč je v primerjavi z evropskim povprečjem padla nazaj na raven iz leta 2003.

Tudi leto 2013, ki prihaja, žal še sodi v kontekst tega izgubljenega desetletja: težko bi izpostavili kako pozitivno gospodarsko napoved. A še bolj kot ta krizna in suhoparna ekonomska statistika so za Slovenijo porazni splošno stanje duha v državi, ta šenflorjanska ozkost in delitve na naše in vaše, vse večji cinizem in prepad med političnimi elitami in državljani. Vse to zastruplja odnose v družbi in krepko načenja (za)upanje ljudi v pozitivne spremembe.

V letu, ki prihaja, bi morala biti prva naloga politične elite, da veliko bolj prisluhne ljudstvu. Da deluje povezovalno in končno doume, da je njeno zgodovinsko poslanstvo pripeljati Slovenijo v krog t. i. družb konsenza, kamor sodijo najbolj napredne države severno od nas. Druga naloga, na katero opozarja (v ponedeljkovem Delu, op. a.) tudi naš silvestrski sogovornik Peter Kraljič, rojak, ki je svetoval tudi nemški vladi, pa bi morala biti postavitev agende Slovenija 2020. Samo dva milijona nas je, zato v tem razburkanem času hitrih globalnih sprememb še toliko bolj potrebujemo dolgoročne skupne cilje, vrednote in akcijo.

Pa več sreče v 2013!