Zakaj preplačate zdravila

Varovanje konkurence v postopkih javnega naročanja ni učinkovito.

Objavljeno
28. marec 2017 18.24
shutt_potujoca lekarna
Nejc Gole o javnem naročanju
Nejc Gole o javnem naročanju

Bolniki plačujejo dražja zdravila, kot bi jih ob ustreznem vodenju javnih naročil. Največjima dobaviteljema zdravil ni bilo treba konkurirati z nižjimi cenami, ampak jima je način izvajanja javnih naročil lekarn omogočal razdelitev trga in prodajo zdravil po najvišji dopustni ceni v Sloveniji. Lekarne so z dodatnimi dogovori z dobavitelji uspele zagotoviti nižjo končno nabavno ceno zdravil, vendar pa teh prihrankov niso občutili kupci – pacienti, je v poročilu revizije Celjskih lekarn, Gorenjskih lekarn in Mestnih lekarn ugotovilo Računsko sodišče.

To je revizijo nabave zdravil v teh lekarnah izvedlo za leto 2014, zbirno poročilo pa je objavilo ob koncu lanskega leta, o čemer smo v Delu poročali. Kljub temu primer znova izpostavljamo, ker je še eden od mnogih v zdravstvu in drugih področjih, ki kažejo na nedelujoče varstvo konkurence v postopkih javnih naročil.

Preko teh država letno porabi štiri milijarde evrov. To je več kot desetina slovenskega BDP. Učinkovitost javnih naročil temelji na več stebrih. Prvi je zakon o javnem naročanju, vsaj tako pomemben je steber pravnega varstva v javnem naročanju. Tega vlada renovira.

Že zdaj je jasno, da revolucionarnih sprememb ne bo. Spreminja se imenovanje članov državne revizijske komisije (DKOM), ki jih bodo poslanci po novem imenovali na predlog predsednika države. S tem se poskuša omejiti politično kadrovanje.

S spremembami odločanja DKOM pa naj bi bile odločitve komisije bolj predvidljive, kar je bilo večkrat težava. DKOM mora presojati tako pravna vprašanja, kot tudi vsebinsko. Zato naj pri svojem odločanju tudi smiselno upošteva smernice za javno naročanje, denimo gradenj in arhitekturnih storitev, tega neobveznega pripomočka za javne naročnike.

Sprememba zakona pa ne predvideva uvedbe pritožbe proti odločitvam DKOM, zoper katere je mogoča le odškodninska tožba. Na ministrstvo ocenjujejo, da je s tem zagotovljeno pravno varstvo in da bi dodatna instanca zavlekla postopke javnega naročanja v nedogled. S tem bi se lahko ogrozilo uspešno črpanje evropskih sredstev in upočasnile investicije.

Po drugi strani pravnega varstva nad organom, ki odloča o porabi milijard evrov javnega denarja, ni nikoli preveč. Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da s kratkimi roki odločanja na specializiranem oddelku vrhovnega sodišča postopke ne bi močno podaljšali. Za pravo rešitev je torej treba najti ravnotežje v trikotniku pravne varnosti-hitrosti-strokovnosti.

Pravno varstvo je pomembno za zagotavljanje konkurence in varovanja enakopravnosti ponudnikov. A mnogokrat ni ne enega ne drugega. Lekarne so pretežno poslovale le z nekaj dobivitelji in niso ustvarile konkurence, ugotavlja računsko sodišče. Poznamo primere, kako so naročniki pogoje naročila prilagodili le enemu ponudniku, ponudniki so si med seboj razdelili trg ali konkurentu ponudili podkupnino, da se ne bi prijavil na razpis. Tretji steber pravnega varstva je boj proti usklajenemu delovanju ponudnikov, za kar je potrebna tudi učinkovita agencija za varstvo konkurence. Ta to trenutno ni.