Zalegel bi le zapor

V mestu spomladi vsako leto potekajo čistilne akcije Za lepšo Ljubljano. Ker je MOL letos nosilka naziva evropske zelene prestolnice, je pokazala dodatno vnemo. S pomočjo Snage namreč po četrtnih skupnostih odvaža odpadke tudi z divjih odlagališč na državnih ali zasebnih zemljiščih in ne le s svojih. Žal bo nekaj sto kubičnih metrov odpeljanih in ustrezno obdelanih ali odloženih odpadkov samo simboličen prispevek k čistejšemu okolju. Gre le za odstranjevanje posledic (divjih odlagališč), ne pa za sistemsko reševanje problema.

Kot je dejala Minka Jerebič, predsednica ČS Polje in aktivna borka za čistejše okolje, so preteklo soboto v tej četrtni skupnosti ob pomoči Snage očistili več odlagališč, a že naslednji dan na nekaterih od njih odkrili sveže odpadke. Kar pomeni, da neozaveščenim posameznikom, samostojnim podjetnikom in podjetjem ni mar, da njihovi odpadki kazijo in ogrožajo naravno okolje. Če bi jim bilo, jih ne bi odlagali tik ob Ljubljanici, Savi, potokih ali na vodovarstvenih območjih (Jarški prod), ki Ljubljančanom zagotavljajo pitno vodo. Okoljskih brezvestnežev ne ustavijo ne fizične ovire na poteh k divjim odlagališčem ne opozorilne table, na katerih jim občina grozi z visokimi globami, če jih bodo zalotili pri onesnaževanju. V krajinskem parku Zajčja dobrava je nekdo v posmeh prav ob tabli, ki fizičnim in pravnim osebam grozi z globami v razponu od 1000 do 125.000 evrov, stresel dva kubična metra gradbenih odpadkov.

Našteto dokazuje, da so čistilne akcije le brezupen boj ozaveščenih krajanov proti okoljskim uničevalcem, ki jih nihče noče ali ne zna ustaviti. Združenje krajanov Spodnji Kašelj-Podgrad-Zalog, ki ga podpirajo tudi posamezniki iz vevške ribiške družine, pa je nedavno dokazalo, da se kaj da spremeniti. Občino in državo so prijavili evropski komisiji, da se nista sposobni učinkovito boriti proti okoljskemu onesnaževanju. Zasuli so jo s fotografijami in koordinatami desetin divjih odlagališč. In ta je odgovorila, da so Slovenijo že večkrat opozorili, da mora v načrtih za ravnanje z odpadki, ki so v pripravi, »predvideti tudi določbe o evidentiranju in sanaciji divjih odlagališč«.

Da bi poleg sanacije starih odlagališč preprečili nastanek novih, so nujne radikalne spremembe zakonov. Vsako odlaganje odpadkov v naravi bi moralo postati kaznivo dejanje, namesto glob za prekrške (te bi lahko bile le za odvržen cigaretni ogorek ali pločevinko) pa bi morali izrekati drakonske kazni in najhujše kršitelje poslati celo v zapor. Da bi to dosegli, bi morali redni in na novo ustanovljeni okoljski policiji ter inšpektorjem dodeliti več pooblastil. Tudi taka, da bi brezvestneže lahko izsledili s forenzičnimi sredstvi, zaslišanji in drugimi metodami. In da bi smeli na kritičnih krajih postaviti kamere ter posnetke uporabiti kot dokaz v prekrškovnih ali kazenskih postopkih.

Dokler pa bo 50 okoljskih inšpektorjev le čakalo na prijave krajanov, namesto da bi šli na teren tudi samoiniciativno, se pri neučinkovitem in počasnem delu izgovarjalo na pomanjkanje kadra in se nekaterih primerov sploh ne lotevalo, bodo brezvestneži upali tvegati in še naprej onesnaževali okolje. Divja odlagališča sicer povzročajo predvsem pravne osebe, da se izognejo pristojbinam pri oddaji odpadkov in za majhne vsote raje najamejo nekoga, da se jih znebi na nezakonit način.