Zaliv je naš

Slike s Hrvaške so zares videti dramatične. Odstop arbitra, odpoklic agentov, diplomatska nota Sloveniji pa retorika, ki spominja na tisto, ki je iz nekdanjega glavnega mesta donela na začetku devetdesetih ... Na prvi pogled je bila dramatična tudi izredna seja sabora.

A kaj, ko smo takšne hrvaške predstave že ničkolikokrat doživeli. Primerljiva je, denimo, tista seja sabora, ki je prav tako imela obeležja vrhunske dramatike in na kateri so razglašali ekološko-ribolovni pas. Kljub jasni obljubi najvišjim evropskim forumom, da za članice EU ne bo veljal. Retorika je bila podobna, posledice pa slabe za ugled države v mednarodni skupnosti.

Kakor da se v Zagrebu niso naučili, da tovrstne melodramatične predstave za javnost na koncu – vsaj doslej bilo tako – privedejo do oznak o neverodostojnosti in delno tudi ponižujočih umikov, še posebno ko v dogodke posežejo veliki igralci. Nekdo je na spletu zapisal, da srčno upa, da ima hrvaška politika plan B, strategijo torej, kako bo državljanom pojasnila, da se vračajo k arbitraži.

Ni sicer nujno, da bo tudi tokrat tako, ker je pozicija Zagreba za odtenek močnejša zaradi članstva v evroatlantskih povezavah. Toda sporočila, ki so v zadnjih dneh prihajala iz najuglednejših sodnih instanc in vrha Unije, so tako jasna, da jih v Zagrebu niso mogli spregledati. Tudi če bo na koncu obveljal dokončni izstop, bodo na hrvaško politiko gledali kot na tisto, ki je prisluškovala mednarodnemu sodišču, ga razbila, s tem pa zaušnico pripeljala tudi najuglednejšim pravniškim imenom na svetu. To bo tudi globok poraz zmernih, prijateljskih in verodostojnih politikov na Hrvaškem, ki so se predali lažnemu populizmu in nacionalizmu – za nekaj volilnih glasov.

In če se bodo hrvaške želje, da je arbitraže konec, zares uresničile, potem se – če se igramo s fakti – vračamo k izhodišču, 25. juniju 1991. Takrat je Slovenija vladala v Piranskem zalivu.

***

Potek afere Prisluškovanje

Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumeu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, je 22. julija poročal hrvaški časopis Večernji list.

Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, slovenska stran pa je bila ob novicah o objavljenih posnetkih prisluškovanja in izjavah hrvaških politikov zadržana. Objava posnetkov prisluškovanja bo imela dolgoročne posledice za obe državi na več ravneh, zatrjujejo analitiki. Prva se je že zgodila: arbitražni sodnik Sekolec in agentka Drenikova sta dan po objavi posnetkov odstopila.

Slovenija je kot kandidata za novega arbitra predlagala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama.