Zamujena leta

Demogafski izzivi, predvsem staranje prebivalstva, za slovensko družbo niso nobeno presenečenje. Opozorila Umarja in delodajalcev, da so naš trg delovne sile, še bolj pa institucije države, povsem nepripravljeni na starajočo se družbo, so lahko presenetila zgolj nekoga, ki so ga zaslepile bleščeče napovedi gospodarske rasti. Dejstvo je, da bo ciklično plimovanje gospodarstva kmalu spet pokazalo ostre robove čeri zastarelih mehanizmov socialne države.

Postavljeni smo pred velike izzive. Celotna institucionalna infrastruktura, s katero država posega na trg dela, naj gre za pasivne socialne pomoči ali aktivno politiko zaposlovanja, potrebuje temeljito funkcionalno prenovo. Kmalu se bo treba lotiti nove pokojninske reforme. Zdravstveni sistem je bil v tem mandatu še naprej prepuščen atrofiji, o sistemu dolgotrajne oskrbe smo komaj začeli javno govoriti. Tudi delovna mesta marsikaterega delodajalca niso pripravljena za množico starejših zaposlenih. Če k temu dodamo še izzive globalizacije in digitalne revolucije, je podoba prihodnosti našega trga delovne sile lahko videti klavrna.

Prihodnost se zdi siva predvsem zaradi zamujenih let. S podobnimi ali enakimi težavami se spopadajo vse razvite družbe. A v nasprotju z našo so se jih – predvsem Skandinavci – pravočasno zavedeli in se z njimi aktivno ukvarjajo na vseh ravneh.

Za delodajalce je zgodba preprosta: če ne bodo prilagodili delovnih mest in vlagali v svoje kadre, ne bodo obstali. A da bi bil takšen razvojni preskok mogoč, je nujna asistenca državnega aparata, ki določa normativne okvire poslovanja in ureja razmerja med akterji na trgu. Vladajoči koaliciji v letih gospodarske rasti ni uspelo odgovoriti niti na enega od teh izzivov, zato napoved ukrepov pred volitvami meče senco dvoma tudi na resnost njenih namer.

K višku Karikatura: Marko Kočevar