Zanka ali priložnost

Če bi dejansko hoteli ugotoviti, kako ta svet napačno deluje in zakaj je toliko križev in težav, bi morali pogledati z okoljevarstvenimi očmi. Zato so tudi sklepi parlamentarnega odbora za evropske zadeve, ki so predvidevali, da Slovenija od evropske komisije in vseh drugih držav zahteva 55-odstotno zmanjšanje emisij, ne zgolj 40-odstotnega, do leta 2030, vredni podpore.

Vendar to žal ne bi odpravilo dejstva, da svet oziroma človeški sistemi ne delujejo dobro. Države ne sodelujejo v prid dostojnemu preživetju ljudi in narave, temveč tekmujejo med sabo in spodbujajo tekmovanje tudi znotraj sebe, pri tem pa puščajo za sabo pogorišča. V takih razmerah je smotrno tudi stališče vlade, da se Slovenija pri komisiji ne bo zavezala k 30-, temveč k 15-odstotnemu zmanjšanju emisij iz prometa, stavb in kmetijstva. Tako bi bila lahko še vedno prva in izkoristila vse prednosti novih tehnologij, za podpore pa uporabila denar od prodaje odvečnih kuponov za emisije. Če to ne bi uspelo, dosegli pa bi cilje komisije, vsaj ne bi bilo kazni.

Pravi ključ za ustavitev podnebnih sprememb je sodelovanje, a ne le Evrope, temveč vsega sveta. Brez tega se bolj umazana industrija ne bo preusmerila, temveč se bo le preselila v države z nižjimi standardi. Ravno tako se ne bo zmanjšala poraba fosilnih goriv. Prvo opozorilo, da države ne delajo dovolj za zmanjšanje emisij, bo poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) prihodnje leto. Še kakšen mesec pa bo treba počakati tudi na odločitve Donalda Trumpa.

Igra, ki ohranja sedanji sistem, je zapletena, Evropa pa pri tem daje dvoumne signale. Slovenija je že doslej evropsko zakonodajo praviloma razlagala strožje kot druge države, zakaj bi si v EU, ki sprejema korporacijske prostotrgovinske sporazume in dopušča gensko spremenjene organizme, nadela še novo zanko okoli vratu? Ne bi države, tudi z evropskim denarjem, raje odločno usmerili v razvoj, prijazen do človeka in narave, potem pa drugim prodajali znanje, emisijske kupone in dobre prakse? Pa pustolovščine v enem redkih kolikor toliko ohranjenih naravnih biserov?

Za to pa bo treba ustvariti podlago za sodelovanje vseh. Prve gredo lahko na pot sodelovanja številne družbe v državni lasti. V marsikateri že ugotavljajo, da za vse družbe tako nimamo dovolj kakovostnih vodilnih kadrov. Tekmujejo lahko navzven, konkurence v tem svetovnem sistemu nikomur ne bo manjkalo. Prihranke pa lahko usmerimo v nove demonstracijske projekte, zlasti domačih družb, saj gre vendar za delovna mesta, kupno moč in samopreskrbo, čist zrak in vodo pa tudi za primerno vreme za pridelavo hrane. In tudi domačih zdravilnih rastlin, ki so s spremembami zdravstvene zakonodaje odločno izrinjene s trga.

V viziji Slovenije se je znašla beseda sreča, mogoče bi bila boljša osebna izpolnjenost. Tega ne bomo mogli doseči, če ne bo imel vsak prebivalec možnosti osebne izpolnitve, to pa se lahko zgodi le v sodelovanju in krožnem sistemu. S tekmovanjem dobimo peščico zmagovalcev (med temi je lahko proti drugim tudi Slovenija) pa ogromno poražencev.