Zaton Rašice

Zgodba o Rašici se vse bolj kaže kot še ena v vrsti tistih podjetij, ki jih je pokopalo nepregledno vodenje. Pravzaprav bi se moral prvi alarm sprožiti že lani poleti, ko so v javnost prišle informacije, da tudi Rašica Point – poleg Dela Revij druga velika naložba Mateja Raščana – zamuja s plačili delavcem, toliko bolj pa po tem, ko je bilo ustanovljeno novo podjetje, Rašica Invest, na katero je bil s pogodbo o izčlenitvi prenesen del Rašice Pointa. Zadnja ima namreč pomembno slabost: je invalidsko podjetje, za katero veljajo posebna pravila poslovanja.

Trenutno sta sicer obe Rašici pred zlomom, Rašičine trgovine pa so vsaj v Sloveniji do nadaljnjega zaprte. Direktor Rašice Invest Miha Veingerl trdi, da čakajo dokapitalizacijo, toda glede na lastniške in poslovne povezave stoodstotnega lastnika Rašice Invest, ki smo jih včeraj razkrili v Delovih Ozadjih, lahko izrazimo vsaj utemeljen dvom, da dokapitalizacija res bo. Poleg tega je Veingerlovo podjetje Rašico Invest, ki jo je ustanovila Raščanova Rašica Point, pridobilo na nadvse nenavaden način. Večinski delež je pridobilo s konverzijo za slab milijon evrov terjatev po posojilni pogodbi, ki je bila z Rašico Invest sklenjena sedem mesecev pred njeno ustanovitvijo. Če se to notarju Miru Košaku, ki je sestavil tozadevni notarski zapisnik, ni zdelo čudno, se nam vsekakor zdi.

Obe Rašici imata blokirane bančne račune, pri čemer je Rašica Point pred stečajem, saj je Delu Revijam dolžna skoraj milijon evrov. Ali se bo stečajni postopek začel, bo odločila vlada, ker je za začetek stečaja invalidskega podjetja potrebno njeno dovoljenje. Skratka, vse, kar je ostalo od Raščanove Rašice, so – kot v primeru Dela Revij – neplačana posojila in oskubljena blagovna znamka. Podjetje, ki ga je v Srbiji ustanovila Rašica Point, da bi upravljalo njeno naložbo v športno-turistični center, pa je bilo za nameček sredi februarja »olajšano« za kar 12,6 milijona evrov ustanovnega kapitala. Kam je šel, ve samo Matej Raščan.

In tudi če bo Rašica Point potonila skupaj z Raščanom, težko verjamemo, da bo nekoč ugledno slovensko tekstilno podjetje iz blata potegnila Rašica Invest oziroma njen lastnik Perperum oziroma njegov lastnik, britanski European Property, oziroma z njimi povezano malo morje tujih družb in oseb, kot so akterji afere Orion ali pa poklicni likvidatorji podjetij. Vse skupaj namreč diši po že videnem manevru, katerega cilj je rešiti pred stečajno maso, kar se rešiti da, in se nato malo spočiti. Ugonabljanje (nekoč) priznanih podjetij kakor po tekočem traku mora biti naporno, čeprav tudi razburljivo početje. Zlasti v državi, v kateri kazenske ovadbe s področja gospodarstva, ki jih ima Raščan menda že precej, niso ovira za nemoteno podjetniško delovanje. Če se motimo in se bo – podobno kot pred leti Raščan – pojavil nov čudežni deček, ki bo dokapitaliziral Rašico, ga bo treba zelo pozorno spremljati. Nikoli namreč ne veš, katero ugledno podjetje bo po njegovi zaslugi potonilo in izginilo.