Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Barack Obama je vmesne kongresne volitve pred štirimi leti primerjal z zaušnico, v Beli hiši pa tudi včeraj niso legli z veliko boljšimi občutki. Republikanci niso samo zdrobili demokratski odpor in dobili udobno večino v zgornjem domu kongresa ter še povečali svojo prevlado v spodnjem domu, osvojili so tudi guvernerska mesta v nekaterih ključnih državah − celo v sicer demokratskih Marylandu in Massachusettsu −, ki bodo odločale predsedniško tekmo čez dve leti.
Demokratski senator Hartry Reid, ki bo samo še do konca decembra vodil večino v zgornjem domu kongresa, je poskušal poraz omiliti z besedami: »Sporočilo volivcev je jasno, hočejo, da sodelujemo«. Dokončno razmerje moči v senatu sicer ne bo znano še nekaj tednov, saj preštevanje glasov na Aljaski vedno traja nekaj dni, Louisiano čaka še drugi volilni krog, Virginijo pa ponovno štetje. A je vprašanje, ali bo desnico resnično zanimalo sodelovanje s predsednikom Obamo, potem ko so zadnjih šestih let, ne samo nekaj tednov, porabili za ohromitev njegovih političnih ciljev.
Analitiki so že ponoči po slovenskem času, ko so seštevki glasov še vedno prihajali na volilne komisije, poskušali iskati vzroke in posledice torkovih glasovanj. Tekma za vmesne volitve je stala rekordne štiri milijarde dolarjev, četrtino denarja pa so porabile na videz neodvisne zunanje skupine, ki so vse bolj le legalna obvoznica za vplivne lobije z globokimi žepi, kar velja za oba politična pola. Poleg tega rezultati niso presenetljivi.
Poraz stranke s predsednikom je del ameriške tradicije, po kateri opozicija na vmesnih volitvah vedno pridobi nekaj vpliva v kongresu, še posebej v drugem mandatu predsednika. To je bilo očitno še poudarjeno zaradi precejšnje nepriljubljenosti Obame. Čeprav gospodarstvo raste najhitreje v zadnjem desetletju, pa v vse bolj neenaki državi to občutijo predvsem premožni in delničarji, plače preostalih 99 odstotkov le cagavo sledijo krivulji navzgor.
Po svoje je krivično, da so volivci jezo stresli na Belo hišo, ki si zaman prizadeva zvišati minimalno plačo, in nagradili opozicijsko stranko, ki hkrati zagovarja še bolj omejene pravice delavcev, toda to je običajen odziv (ameriških) volivcev. Predvsem pa so na desnici spretno izrabili epidemijo ebole, rusko nasilno zavzemanje Ukrajine in vzpon skrajnežev Islamske države za razpihovanje ogroženosti in občutek, da je Obama preveč previden ali celo obotavljiv voditelj, ki je ogrozil moč edine velesile.
Zanimivo bo videti, kako se bo Bela hiša odzvala na sovražni kongres. Predsednikova moč in vpliv, ki sta v zadnjih dveh letih že tako precej okrnjena, bosta v teh razmerah še toliko bolj opešana. Kar pomeni, da se bo Obama moral vdati pritisku kongresa in bo še pogosteje kot zdaj odhajal na partije golfa ali pa bomo priča hudemu spopadu med Belo hišo, ki bo poskušala delovati s predsedniškimi ukazi in vetom, ter kongresom, ki ima v rokah ključ do ameriške blagajne.
