Tiskane izdaje
V petek popoldne, ko je topništvo sirske vojske začelo obstreljevati mestece Hula, kjer so potekali protirežimski protesti, je skupina prebivalcev napadenega mesta začela klicati pripadnike opazovalne misije OZN v Siriji. Kar sedem se jih je oglasilo. Bili so v bližini Hule, katere prebivalci so jih pozvali, naj poskušajo ustaviti napade vladne vojske.
Opazovalci - njihova misija v trenutni nevralgični točki svetovnih geostrategij je dejansko omejena le na opazovanje - seveda niso ukrenili nič. Sedeli so v svojih oklepnih vozilih in čakali, da se napad »poleže«. Topniški napadi na Hulo in okoliške vasice so se res kmalu končali, a namesto opazovalcev OZN so v takrat že precej porušeno mesto vdrli pripadniki režimskih paravojaških organizacij, predvsem zločinske alavitske milice šabiha, katere voditelji so v petnajstih mesecih konflikta postali najmočnejši gospodarji sirske državljanske vojne.
Več sto »bojevnikov« predsednika Bašarja al Asada je krenilo na krvavi pohod. V petih urah so v Huli in bližnjih vasicah ustrelili ali zaklali 88 ljudi; med njimi je bilo 49 otrok. Dvajset ljudi je umrlo že med topniškimi napadi.
Dve ure po tem, ko so klavci končali svoje delo, so v Hulo vendarle prišli opazovalci Združenih narodov. Preživeli prebivalci so jih pričakali v strahu, jezi in šoku. Modrim baretkam - ne čeladam - je preostalo le še to, da preštejejo trupla in sestavijo čim bolj nevtralno poročilo. V sebi lastnem slogu. Uravnilovka krivde: krvnik in njegova žrtev; tank in deklica, v katero meri tankovska cev, sta v doktrini OZN enako »kriva«.
Ko sta Rusija in Kitajska v varnostnem svetu Združenih narodov februarja blokirali sprejetje ostre resolucije proti sirskemu režimu, je po koncu hladne vojne preživeti modus operandi »debatnega krožka ob Vzhodni reki« Bašarju al Asadu podelil licenco za ubijanje - dovoljenje za »dokončno rešitev uporniškega vprašanja«. Ko je posebni odposlanec ZN za Sirijo postal Kofi Anan, je postalo jasno, da bo Sirijo »razneslo«.
Ganski diplomat in nekdanji generalni sekretar ZN je v času genocidov v Srebrenici in Ruandi namreč vodil oddelek za mirovne misije, ki so se zaradi impotentnega vodenja, mehkega mandata ter birokratskega razumevanja življenja in smrti končale z genocidom. Podobno se je dve leti prej zgodilo v Somaliji, kjer so Združeni narodi skupaj z Združenimi državami poskrbeli za dvajset let kaosa in vojne. Čeprav je Anan po prevzemu vodenja Združenih narodov na vsakem drugem javnem nastopu vzkliknil »Nikoli več!«, je genocidna statistika kmalu postala še bogatejša. Večni kitajski veto v varnostnem svetu je omogočil genocid v Darfurju in vojnim zločincem - ne le v Sudanu - sporočil, da se jim niti malo ni treba bati roke pravice. Popolnoma enako se trenutno dogaja v sudanskih obmejnih provincah Modri Nil in Južni Kordofan, kjer je misija ZN roke dvignila visoko v zrak in Omarju al Baširju omogočila, da konča svoj genocidni projekt. Združeni narodi? - Ne hvala!
