Tiskane izdaje
Napovedi in usmeritve za prometne povezave v Evropski uniji in iz nje še malo navzven vendarle osrečujejo okoljevarstvenike, precej manj pa cestne prevoznike in nekatera podjetja, ki so svoja skladišča preselila na tovornjake. Do leta 2030 bodo po željah evropske komisije vse železnice povezane, imele bodo enako široke tire, enotne signalne in varnostne sisteme, s tem pa pridobile veliko konkurenčno prednost pred cestnim, in če bodo vlaki hitri, tudi letalskim prometom.
Promet v Uniji namreč ustvari 24 odstotkov emisij toplogrednih plinov, od tega jih 70 odstotkov ustvari cestni promet. Unija poleg tega veliko večino naftnih derivatov uvaža, to pa spet pomeni grožnjo oskrbi. Nekoliko zaradi politične nestabilnosti držav izvoznic nafte, nekoliko zaradi pričakovanega zviševanja cen, saj svet ob manjšanju zalog porabi vse več nafte. Iskanje in črpanje nafte in plina je poleg tega vzrok nekaterih največjih onesnaženj okolja v zgodovini.
Promet po cestah bo dolgoročno zato električen. To je najbolj splošno sprejeta usmeritev. Vodikove tehnologije so zahtevne, navsezadnje pa za proizvodnjo vodika uporabljajo elektriko in vodo. Srednjeročno bo nafto zamenjal zemeljski plin, na koncu proizveden iz ujetih emisij ogljikovega dioksida in vode. Železnice so električne, nove tehnologije omogočajo izjemne hitrosti, zato ljudje iz Bruslja ali Pariza ne razmišljajo več o letalskem prevozu v London.
Slovenija pri tem končno lahko izkoristi svojo geografsko lego in postane prometno vozlišče, čeprav nima velikega industrijskega središča ali milijonskega mesta. Smo pač na povezavi od Baltika proti Balkanu in Italiji, smo tudi na Sredozemski povezavi, imamo pa še Luko Koper. Na voljo bo veliko denarja, vendar ne gre čakati le na to, saj nas sosednje države s svojimi projekti že prehitevajo.
Dober znak je, da Slovenija zadnji dve leti v železnice vlaga več kot v ceste, čeprav gre po letu in pol še vedno veliko denarja za odpravo škode po žledu februarja lani. Treba bo pohiteti s posodabljanjem povezav, da se hitrost vlakov lahko poveča, treba bo najti nove vire financiranja projektov za prihodnost, denimo obveznice.
Gotovo bo evropska prometna revolucija imela tudi nekatere druge posledice. Nacionalni železniški sistemi se bodo morali spremeniti in odpreti, vstopali bodo zasebni vlagatelji, katerih interes ne bo le prevoz prek Slovenije, ampak možnost hitrega prevoza blaga od Portugalske do Italije in Nemčije ali iz Litve do Turčije. Število železniških prevoznikov se bo temu primerno spremenilo, vsi ne bodo preživeli, posebno ne tisti z zastarelimi vlaki in dragimi, a povprečnimi storitvami. Počasi se bo to razširilo še na prevoznike potnikov. Na glavnih koridorjih bodo tudi pri nas verjetno vozili tuji prevozniki. Za lokalne prevoze pa bo nujno zelo tesno sodelovanje mest in Slovenskih železnic, skupni projekti, mogoče tudi tramvajskih prog, skupne točke in enotne vozovnice, pa tudi nove, sodobne storitve, od dobrih spletnih povezav do preprostega prevoza koles. Prihodnost je do okolja prijazna, to je zdaj jasno.
Železniška Evropa
Število železniških prevoznikov se bo spremenilo, dragi in zastareli ne bodo preživeli.
Objavljeno
28. junij 2015 18.10
SLOVENIJA,KOPER,04.08.2011.VAGONI PRED LUKO KOPER.FOTO LJUBO VUKELIČ/DELO
