Tiskane izdaje
Barack Obama je v Havani! Pred njim je bil tam samo en ameriški predsednik, pa še ta naključno. Ženo in taščo je pripeljal s seboj! Kuba je bila za Američane do včeraj prepovedan kraj. Sam ameriški predsednik je prekršil blokado Kube, da se je lahko sprehodil po stari Havani, obnovljeni za turiste.
Američani govorijo o zgodovini. Spet se delajo, da so branik svobode. Ogledujejo si kraje, kjer so bili nekoč njihove tovarne, njihova posestva, njihovi hoteli. Prepričani so, da rušijo zidove. Oholo pogledujejo okrog sebe. Po cestah vozijo avtomobili, ki so jih pustili tam, ko jim je bradati revolucionar vzel, kar so imeli, ko so bili na Kubi gospodarji.
Velikanski cirkus delajo gosti s severa iz dogodka, ki Kubancem, tistim iz političnih in vojaških elit in tudi množici revežev, sproža na milijone vprašanj. Gledano skozi današnja očala se jim je ustavil čas, ko jih je Fidel postavil v središče sveta in zgodovine. Bil je občudovan po vsem svetu, Kuba si je prva in edina upala reči ne gospodarjem sveta.
Kar malo prehitro gre vse skupaj. Nihče še ni odgovoril na vprašanje, kje bodo živeli Kubanci, ko se vrnejo rojaki iz Miamija. Lastniki stanovanj, trgovin, tovarn, ki so propadle, sladkornih plantaž in mlinov, ki sta jih prerasla plevel in grmovje. Eno samo veliko spalno naselje je v pol stoletja na obrobju Havane zgradila Revolucija. Pa še od tam bi ljudje najraje pobegnili.
Prebežniki iz Miamija so pošiljali denar, dve tretjini vseh Kubancev so preživljali. Zadnje čase že vlagajo denar v vse, kar novega raste na Kubi, tudi hiše obnavljajo. Od desetih dolarjev kubanske plače ni še nihče nič prihranil.
Velik dogodek, velika zgodba? Ali vendarle samo velik cirkus? Za njim pa črni oblaki. Kdo bo popravljal vedno nove krivice, kdo bo plačal nove revolucije?
