Tiskane izdaje
»V globalnem svetu med seboj ne tekmujejo več posamezna podjetja, ampak države,« je na vrhu gospodarstva ta teden poudaril Marjan Mačkošek, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Z njim se lahko strinjamo: Slovenija tekmuje s Češko, Slovaško, Poljsko, Avstrijo in drugimi državami pri globalni prodaji izdelkov in storitev, pa tudi pri privabljanju tujih investitorjev. V to tekmo Slovenija vstopa z novim adutom – katalogom investicijskih priložnosti. Ta je nujen in dobrodošel, a vendarle samo promocijski material. Da bi privabili več tujih investitorjev, bo treba še marsikaj postoriti.
Tekma med državami je zelo konkretna; državne in lokalne oblasti se borijo za vsako podjetje posebej. Slovenija si trenutno prizadeva, da bi japonska Yaskawa tu zgradila novo tovarno robotov. A Japonci se poleg Slovenije odločajo še med Slovaško, Češko in Poljsko. Te države višegrajske skupine so bile v preteklosti uspešnejše pri pridobivanju tujih investitorjev. Še več; Slovenija ima v svojem gospodarstvu enega najnižjih deležev tujih neposrednih investicij v celotni Evropski uniji. Delež tujih neposrednih investicij v BDP se kljub članstvu v uniji ni bistveno povečal; leta 2005 je ta delež znašal 20,5 odstotka BDP, konec leta 2013 pa 24,7 odstotka BDP. Po včeraj objavljenih podatkih Banke Slovenije se je obseg tujih neposrednih naložb lani povečal za 13,9 odstotka na 10,1 milijarde evrov. Po naših izračunih je delež tujih neposrednih investicij konec lanskega leta znašal 27,2 odstotka BDP. A lanska rast je predvsem posledica prodaje Mercatorja in novega zagona privatizacije, ne pa prihoda tujih investitorjev ustanoviteljev oziroma tako imenovanih greenfield investicij, ki se jih vsi želimo. Nekatere mednarodne korporacije celo zapuščajo Slovenijo in odhajajo v Zagreb, Budimpešto, Beograd.
Nov vladni katalog na enem mestu združuje investicijske priložnosti v Sloveniji, in sicer podjetja, namenjena privatizaciji, podjetja in slabe terjatve na Družbi za upravljanje terjatev bank ter nepremičnine na DUTB, NLB in Hypovi slabi banki Heti. Katalog investitorje vabi v industrijske cone in jim ponuja vlaganja v različne, predvsem turistične projekte. Država išče tudi novodobne graščake, saj ministrstvo za kulturo išče obnovitelje in upravljalce gradov. A predstavniki države bodo morali potencialnim vlagateljem, ki bodo prelistali katalog, jasno odgovoriti na več vprašanj, denimo, kako hitro bodo dobili gradbeno in druga dovoljenja, kaj bo država storila za razbremenitev dela najproduktivnejših in bolj prožen trg dela, kakšne so okoljske dajatve ... Izboljšanje poslovnega okolja je nujno ne le za tuje, ampak tudi domače investitorje.
V Sloveniji je premalo tujega kapitala tudi zaradi interesnega branjenja domače srebrnine. Podatki Banke Slovenije znova potrjujejo, da je strah pred tujim lastništvom neupravičen. Zaposleni v podjetjih v tuji lasti so za 12,5 odstotka bolje plačani od delavcev podjetij v domači lasti. Izjeme seveda potrjujejo pravilo, nekatera podjetja imajo slabe izkušnje s tujimi lastniki. A tudi slovenski bavčarji, pavčki, zidarji in druščina niso bili vsi perfektni.
