nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
pet, 17.08.2012, 21:00
Zlati prinašalci
Vladno »zlato gradivo« očitno temelji na neoliberalističnem pojmovanju države.
V času, ko listje v pripeki in suši malo zgodaj kaže namero k obarvanju v zlato rumeno, rjavo in rdeče, so v deželi po kratkem politikantskem zatišju spet oživele razprave o nujnosti vpisa zlatega fiskalnega pravila v domačo ustavo.

O tem pričajo javni nastopi manj usodnih veljakov vladne koalicije, ki bolj ali manj spretno poudarjajo krucialnost vnosa tega pravila v najvišjo pravno listino naglo toneče države. »Nekaj možnosti« v tej smeri omeni izmuzljivo spravljivi predsednik državnega zbora. »Narediti moramo tudi kakšen korak nazaj, požreti kakšno dano besedo in doseči kompromis,« ljudsko doda gospodarski minister, ki se je v zadnjih dneh očitno seznanil z osnovnimi zakonitostmi tujih bonitetnih ocen. »Stopiti moramo skupaj,« novoslovensko pristavi ministrica za – kaj že? Le vodja upokojenske stranke v znameniti maniri dopusti tudi možnost, da je besedičenje o zlatem pravilu morda res samo besedičenje oziroma, po njegovih besedah, »brezzvezna zgodba«.

Vlada kot celota pa je kratko, vse prekratko odsotnost izkoristila za kultiviranje svojih najljubših tem. Med plezanjem ali plavanjem je z dopisno sejo ekspresno sprejela nov državni praznik, ki ga kajpak razume izrazito po svoje, desnosučno. Pod črto bi se reklo, da naj bi bil 23. avgust poslej dan žuganja in obračunavanja z borci za svobodo ter dan blagohotnega razumevanja kolaborantov z naci- in klerofašisti.

»Ja, te teme so res nepotrebne,« nelagodno prikimajo prezident državnega zbora pa gospodarski in zunanji minister, a vendar vsi trije še naprej zvesto podpirajo največjo vladno stranko, da med sejanjem izrednih razmer nemoteno vleče še več še bolj ideološko zadrtih potez.

Več vrhunskih pravnih strokovnjakov medtem opozarja, da slovenska ustava že vsebuje vse potrebne podlage za uveljavitev »zlatega« fiskalnega pravila. Že državnozborska ratifikacija evropske pogodbe o fiskalnem paktu je »zavezujoče in trajno pravilo«, poudarjajo. Navsezadnje v našem sistemu velja načelo primata mednarodnega prava: vsi domači zakoni morajo biti v skladu z veljavnimi mednarodnimi pogodbami. Skratka, pravna ureditev države že zagotavlja spoštovanje evropskega fiskalnega pakta.

Ves direndaj z »zlatim pravilom« je tako predvsem poskus prikrivanja invalidne vsebine vladnega siceršnjega »zlatega gradiva«. V prvi vrsti osupljivega ignoriranja problema gospodarske (ne)rasti. Njeno »zlato gradivo« očitno temelji na neoliberalističnem pojmovanju države in njene vloge v gospodarstvu: deregulaciji, privatizaciji ter temeljitem skrčenju javne porabe za dosego čim bolj »vitke« države. In če bi bili ti elementi fiskalne politike povzdignjeni na najvišjo, ustavno raven, gospodarska aktivnost države pa prepuščena gmotnim možnostim in stihiji, bi to pomenilo nič manj kot dokončno zveličanje neoliberalistične ekonomske doktrine. Prav tiste, ki se je v krizi globalno razkrila v vsej svoji pogubnosti.

V tej luči so tudi spravljivo državotvorne izjave gospodov Viranta, Žerjava & Co. precej bolj pomenljive. Precej manj državotvorne. In čisto nič zlate.

Zlati prinašalci

Foto: Jure Eržen/Delo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
2 komentarja
sofia

"Vladno »zlato gradivo« očitno temelji na neoliberalističnem pojmovanju države."

Kakšno je pa pingvinsko pojmovanje države? Ki ga očitno zagovarja Kozmos?

18. avgust 2012, ob 18:04:08
Neznan

Pred dvema letoma, ko sem opisoval delovanje ministrstva za finance pod vodstvom Franceta Križaniča, sem uporabil primerjavo s talibani. Afganistanski talibani so bili znani po uničevanju spomenikov, po demontaži tovarn in električnih in telefonskih drogov in njihovi prodaji za staro železo ter po sovraštvu do ženske emancipacije. Šlo je za dejanja, porojena iz lastne intelektualne inferiornosti ter ideološkega fundamentalizma, ki je uničeval njihovo lastno materialno podstat. Povsem podobno bi lahko opisali delovanje Lukšičevih in Jankovićevih poslancev glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo.

Poslanci SD in Pozitivne Slovenije nasprotujejo zapisu fiskalnega pravila v ustavo, češ da povsem zadostuje izvedbeni zakon. Načeloma to seveda drži. V normalnih državah. Kot je denimo Francija. Toda ne nujno v Sloveniji. Kajti že Pahorjeva vlada je imela fiskalno pravilo jasno zapisano v vladnih uredbah. Vendar je nato te uredbe, preden jih je prekršila, sproti spreminjala.

Toda bolj kot ta vsebinski argument je v konkretnem primeru pomemben formalni vidik. Gre za to, da se slovenska politična elita poenoti glede enega izmed ključnih dejavnikov sedanjega trenutka in da s tem jasen signal tujini, predvsem pa finančnim trgom, da se Slovenija najtrdneje zavezuje k dolgoročni javnofinančni vzdržnosti. Gre za izkaz formalne politične enotnosti v državi, ki je – zaradi preteklih grehov in posledične nervoznosti finančnih trgov – na robu finančnega prepada.

In v tako pomembnem trenutku po seji parlamentarne delovne skupine, ki naj bi poenotila politična stališča glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo, neka Maša Kociper, mladinka iz Pozitivne Slovenije, ki je vstopila v stotisočkrat preveliko zgodbo za njene intelektualne sposobnosti, izjavi naslednje: “Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo znižalo obrestne mere ali karkoli rešilo, je metanje peska v oči,” in doda, da je javna podoba, da se Slovenija ne more poenotiti glede tega, škodljiva. “Trgom dajemo občutek, da se ne strinjamo glede vsebine, kar pa ne drži.”

Ta izjava ne kaže samo očitne intelektualne inferiornosti omenjene poslanke, ki ne prepozna očitne kontradiktornosti v lastni izjavi (prepričan sem, da mi tega bralcem ni treba posebej razlagati), pač pa kaže očitno pobalinskost in talibanizem poslanske skupine PS, ki iz čiste zlobe in zaradi golega političnega prestiža dela vse, da bi za vsako ceno nasprotovala aktualni vladi in s tem finančne trge še bolj znervirala in povečala breme za slovenske javne finance.

Na podobni ravni je tudi izjava predsednika SD Igorja Lukšiča, da “so v stranki po nedavni odločitvi francoskega ustavnega sodišča, da za ratifikacijo fiskalnega pakta, ki uvaja fiskalno pravilo, ni potrebna sprememba ustave, zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo.”

V SD in PS so se odločili vztrajati v nedržavotvornem, pobalinskem in talibanskem odnosu do enega izmed ključnih vprašanj sedanjega časa, ki lahko ključno vpliva na ekonomsko suverenost te države. Če bo ta talibanski odnos poslancev opozicije še bolj znerviral finančne trge, Slovenija ne bo mogla na srednji rok refinancirati svojih finančnih obveznosti do tujine, kaj šele zbrati denarja za sanacijo bank. S tem bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU, kar bo avtonomnost in suverenost njene ekonomske politike močno omejilo. S tem pa tudi možnost zagotavljanja ustrezne socialne varnosti prebivalcem Slovenije, za kar naj bi se stranki SD in PS primarno zavzemali.

To je talibanizem na ravni tistega iz lanskega leta, ko je Janševa SDS tik pred predčasnimi volitvami, na katerih je prevzela vodenje vlade, z vzemi sredstvi minirala uvedbo pokojninske reforme, ki bi prav njej le pol leta kasneje olajšala vodenje zaostrenih javnih financ.

Resnično smo prekleti, da imamo takšne talibanske politike.

Jože. P. Damijan

17. avgust 2012, ob 22:16:06
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej