Zlato sodelovanje

Vsak ima svoj interes, a ko jih narava stisne v kot, se povežejo in zadihajo kot eno. Štajerci in Gorenjci. Sedmič so Mariborčani Zlato lisico preselili v Kranjsko Goro. Združili so moči s prireditelji pokala Vitranc in v pičlem tednu pripravili ženski tekmi za svetovni pokal.

Z danes na jutri je bilo treba poiskati več kot 300 sob, ki jih je bilo v turistično zasedeni Kranjski Gori nemogoče najti, urediti tehnično pisarno, aktivirati prometno, varnostno, zdravstveno službo, organizirati delovne ekipe na progi, pripraviti teren ... Čeprav imata pohorska in vitranška vrsta vsaka svoj način dela, sta se prilagodili za skupni cilj in potrdili uigranost.

Ko jim je v zadnjih urah pred prireditvijo še na podkorenski progi zagodlo vreme, so se mariborski in kranjskogorski delavci z vodjo tekmovanja Mitjo Dragšičem in njegovim vitranškim kolegom Alešem Vidicem hitro odzvali na zadnji izziv. Rezultat? Vrhunsko pripravljena Zlata lisica v Zgornjesavski dolini, ki ji je šef svetovnega pokala Atle Skårdal pripisal petico. »Med nami obstaja rivalstvo, ki je pozitivno. Ko je treba stopiti skupaj, to storimo. Delamo za šport,« je pot do cilja opisal prvi mož Vitranca Srečko Medven. Gorenjci so spet pokazali nesebično pomoč in kako pomembna je v krizi enotnost, s katero je mogoče premagati velike pasti. Povezanost pa je bilo mogoče čutiti tudi med lisičkami. Bolniško odsotna Ilka Štuhec je, čeprav bi si želela tekmovati pred domačimi navijači, poškodbo za hip potisnila v drugi plan, v prvega pa srčno spodbujanje za tekmice. Ana Drev, ki se ji tekma ni posrečila, se je iskreno veselila za Tino Robnik ...

Z lepim sporočilom je spet postregla Zlata lisica: s povezovanjem in podporo je mogoče vse, tako rastemo in napredujemo. Kdor se zna veseliti uspeha drugega, je osebnostno že dosegel zmago.