Zrela olimpijska kri

Na mladih svet stoji, a v Riu si morajo olimpijsko slavo deliti tudi s športnimi »starci«. V običajnem življenju bi bili to mladi ljudje, glede na trende zadnjega desetletja tudi takšni, ki so se komaj odselili iz domačega gnezda ali pa še kar delijo streho s starši. V vrhunskem športu pa so tisti, ki presežejo 30 let, veterani, za seboj imajo večji del kariere, nemalokrat jih navijači in mediji pošiljajo v pokoj, ker na vsaki tekmi niso več tako prepričljivi kot takrat, ko so bili na višku moči.

A ko na vsake štiri leta napoči čas za tekmo vseh tekem, nemalokrat v kozji rog uženejo mlajše, telesno morda tudi močnejše tekmece. V zadnjih dneh so nekatere najbolj navdušujočih, tudi zgodovinskih olimpijskih zgodb spisali prekaljeni veterani, za katere se je zdelo, da jim je je že potekel »rok trajanja«. Najbolj odmeven je kajpak veliki povratek Michaela Phelpsa, nekoč čudežnega dečka svetovnega plavanja, ki je pri 31 letih skupaj z rojakom in velikim tekmecem Ryanom Lochtejem že pravi metuzalem v tem športu, a kot za stavo bogati svojo že tako ali tako najbogatejšo olimpijsko bero v zgodovini.

S tremi olimpijskimi naslovi v vožnji na kronometer je rekorderka postala tudi njegova rojakinja Kristin Armstrong – v četrtek je dopolnila 43 let. Ko je bila zlata v Londonu je na odru za zmagovalce v naročje dvignila enoletnega sina Lucasa, se nato upokojila, da je skrbela zanj, pred letom in pol pa začutila, da je lahko še vedno najboljša in se vrnila na kolo. Tega bo v kot po svojem drugem olimpijskem zlatu postavil 35-letni Fabian Cancellara. Od zadnjega od njegovih štirih naslovov svetovnga prvaka je minilo že šest let, od olimpijskega osem, letos na velikih dirkah v svoji paradni disciplini ni kazal posebej prepričljive forme, tudi proga olimpijskega kronometra naj mu ne bi ustrezala  … Na dan odločitve so bili tekmeci brez možnosti.

V Sloveniji bi morali še posebej ceniti zrelo olimpijsko kri. Najbolj izkušeni so »rešili« olimpijske igre v Londonu, kjer je predvsem po zaslugi tedaj 49-letnega Rajmonda Debevca in 40-letnega Iztoka Čopa povprečna starost slovenskega dobitnika kolajne presegala 36 let. To povprečje bo zaradi podvigov 25-letnih judositk Tine Trstenjak in Ane Velenšek v Riu občutno nižje, a tudi v Braziliji ima Slovenija že veteranskega junaka. Peter Kauzer je po dveh zaletavih in neuspešnih naskokih na olimpijsko kolajno to pot pokazal zrelost in umirjenost, ki pritiče asom, ki so že zakorakali v četrto desetletje življenja. Ti vedo, kaj hočejo v športu, in predvsem vedo, kako to doseči. Zato so najbolj nevarni, ko je vložek največji. Hrastničan je po osvojenem srebru pri 32 letih prišel na okus – morda bo tudi Tokio 2020 njegov.

Še prej bo poskušala Rio 2016 zaznamovati kopica slovenskih »starih mačkov«. V drugem tednu iger bodo gonilna sila želja po novih kolajnah. Svojo tretjo lovi 40-letni Vasilij Žbogar, drugo pomlad pri 36 letih preživlja kapetan rokometne reprezentance Uroš Zorman, hrbet mu krije 39-letni vratar Gorazd Škof … Na olimpijskih igrah je vedno dovolj prostora tudi za starce.