Čisti rez

Tesen referendumski izid je nasprotnike brexita navdajal z upanjem, da lahko Združeno kraljestvo ostane vsaj del skupnega trga. A to bi pomenilo, da bi moralo sprejeti tudi pravila, ki veljalo zanj, vključno z načelom prostega pretoka delovne sile. Britanska vlada je presodila, da večina volivcev ni glasovala za takšen razplet. »Glasovali so z odprtimi očmi, z zavedanjem, da bo pot, ki je pred nami, na trenutke negovotova, ampak verjeli so, da vodi v svetlejšo prihodnost,« je njihove želje strnila Theresa May.

Že nekaj časa je bilo jasno, da se britanska vlada pomika v smeri »trdega« brexita. Evroskeptiki so navdušeni, da je premierka v svojih načrtih upoštevala tako rekoč vse njihove zahteve. Njihova pričakovanja so sedaj uradno postala tudi pričakovanja britanske vlade. Dva meseca pred iztekom roka, ki so si ga v Londonu postavili za uveljavitev 50. člena lizbonske pogodbe, je jasno, da Združeno kraljestvo med pogajanji ne bo poskušalo ohraniti elementov članstva, ampak si bo prizadevalo za popoln izstop iz EU. Država ne bo več del skupnega trga, poskušala bo omejiti priseljevanje, evropska zakonodaja ne bo več prevladovala nad britansko. London se bo v poganjih z EU trudil zgraditi povsem nov odnos, zunaj okvirov, ki so definirali starega. Prihodnost vidi v svetu, v sodelovanju z vsemi, ki si tega želijo.

Škoda, ker optimizem evroskeptikov ni bolj nalezljiv. Nekateri evropski politiki so v zadnjih mesecih odkrito govorili o tem, kako je Britance treba kaznovati. Ne toliko zaradi njih, ampak zaradi drugih, ki bi razmišljali o svojem exitu. Takšen pristop ne obeta nič dobrega, ne za prihodnje odnose ne za prihodnost EU. Na evropski strani Rokavskega preliva je včasih težko razumeti, da so britanski in evropski interesi še vedno močno prepleteni ne le na gospodarskem, temveč tudi na političnem, varnostnem in človeškem področju. Referendum tega ni spremenil.