Zvonovi še donijo

Novica, da je sodišče v Splitu nekdanjo članico uprave holdinga Zvon Ena Matejo Vidnar nepravnomočno obsodilo na pogojno zaporno kazen, v razmerah, ko državo tresejo protesti in napovedi o spremembah političnega sistema, ni bila opažena. To je razumljivo, vendar ne pomeni, da je nepomembna.

Gre za nekdanjo članico uprave družbe, povezane z mariborsko nadškofijo, ki je državni NLB menda naredila največ, 126 milijonov evrov posojilne škode. In gre za posle Zvonovega hčerinskega podjetja s Hrvaške, ki je v zaledju Sutivana na otoku Brač začelo graditi vse prej kot skromen turistični kompleks brez gradbenega dovoljenja. Prav na teh zemljiščih, na katerih je Sole Orto pod vodstom Vidnarjeve ter v sodelovanju s soinvestitorjem Ivanom Kapetanovićem gradil na črno, so Dravske elektrarne Maribor vpisale hipoteke, ker jim taisti Zvon Ena ni vrnil 21 milijonov evrov posojila. Pozneje je to sicer mukotrpno storil.

Trajalo je pet let, a splitsko sodišče je vsaj na prvi stopnji vendarle razsodilo, kakor je. Razplet sodnega procesa je povrhu tudi dokaz, da podjetja iz kroga mariborske nadškofije niso le veliko tvegala, ampak so njihove odgovorne osebe pri tem, kot kaže, storile tudi kazniva dejanja. Če je bilo to dokazano na tako obrobnem primeru, kot je »neki« luksuzni resort na dalmatinskem otoku, za katerega je bilo treba posekati skoraj petdeset hektarov zaščitenega gozda in ki je s pastoralo povezan približno toliko kot T-2, potem bi bilo zelo zanimivo izvedeti, kaj vse se je dogajalo v »centralah« z mariborsko nadškofijo povezanih podjetjih. Tistih, ki so v državno NLB navrtala gromozansko luknjo.

Toda tega ne ve nihče. V Slovenski škofovski konferenci in tudi v Nadškofiji Maribor so se na začetku leta večkrat opravičili za posledice propada Zvonov Ena in Dva ter Gospodarstva Rast. Dejali so, da bodo odgovorni za storjeno odgovarjali, a odtlej je javnost o klicanju k odgovornosti še največ izvedela jeseni, ko so domnevno odgovorni na straneh Dnevnika s prstom kazali drug na drugega. Brali smo o nadškofih Antonu Stresu in Marjanu Turnšku pa o doslej javno najbolj izpostavljeni odgovorni osebi, ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu. Kaj pa menedžerji in nadzorniki? So bili le izvrševalci nalog, ki so po paracerkveni hierarhiji prikapljala na njihove delovne mize? Četudi so bili, te niso bile in ne morejo biti nad zakonom.

Vidnarjeva je bila članica uprave Zvona Ena, predsednik pa je bil Simon Zdolšek, zvezda stalnica cerkvenega gospodarstva, ki je na Hrvaškem še vedno član vodstva Zvonove družbe Akord, ki jo v Opatiji prav tako obremenjuje propadla nepremičninska naložba. Danes ju resda ni več na odgovornih položajih v gospodarskih družbah, pa kaj potem. Če mislimo resno s čiščenjem slovenske družbe in gospodarstva, potem mora dobro počistiti tudi institucija, ki druge, naj bodo verni ali neverni, uči o vesti, etiki in morali. Umik iz javnosti in posipanje s pepelom nista ustrezni odgovor na sume o protizakonitem početju. Poglejte Split.