Proti-slovja: »MrDonald« demokracija

Še preden so ga Američani lani jeseni izvolili, je večina svetovnih eminenc, med njimi tudi veliko ameriških, svarila, da bi lahko bil nevaren in da si ne predstavljajo jedrskega gumba v njegovih rokah. Predsednik, ki zadnje čase vse bolj narcisoidno šobi ustnice, ko razglaša svoje dekrete in razkazuje svoj megalomanski podpis pod njimi, je v manj kot letu dni upravičil te strahove. Ne le da se je mačistično, brez vsakršnega haska, sprl z »malim raketnim možem« s Korejskega polotoka, tik pred koncem svojega prvega leta predsedovanja se je sporekel tudi z vsem ostalim svetom. Ta teden so mu namreč v Združenih narodih, če so že Američani tiho, jasno in glasno izglasovali nezaupnico. Tako rekoč svetovni »impeachment«, če bi kaj takega obstajalo.

Donald Trump je v začetku tedna najprej doživel poraz v varnostnem svetu, kjer se je vseh 14 izmed 15 članic (proti so bile le ZDA) gladko uprlo njegovi samovoljni razglasitvi Jeruzalema za izraelsko prestolnico, konec tedna pa je njegov sklep o Jeruzalemu s 128 glasovi prepričljivo zavrnila še skupščina Združenih narodov. Vzdržalo se je le 35 članic, 21 jih ni bilo prisotnih, samo 9 (ob ZDA, Izraelu in Kanadi predvsem take, kot so Marshallovi otoki, Mikronezija, Nauru in Palau) pa jih je glasovalo za. Čeprav resolucija, ki poziva Trumpa, naj prekliče svojo odločitev, ni obvezujoča, se Američanom v svetovni organizaciji kaj takega najbrž še ni zgodilo.

In kakšna je bila reakcija Donalda Trumpa? Vsem suverenim državam, ki so glasovale proti njegovi odločitvi, je javno zagrozil s protiukrepi in ukinitvijo ameriške pomoči. Kar se tudi še ni zgodilo. »Skrbno spremljamo, kako ste glasovali, in če ste glasovali proti nam, bomo prihranili veliko denarja,« je domišljavo izjavil, njegova veleposlanica pri ZN Nikki Haley pa menda že sestavlja seznam držav. Kar je prav tako svetovni unikum in kaže na predsednikovo zelo površno, tako rekoč »fastfoodovsko« pojmovanje demokracije.

Trump očitno niti kot vodja še vedno prve svetovne demokracije ni sposoben dojeti, da si je – podobno kot z objavo nove varnostne strategije, v kateri je Moskvo in Peking ta teden razglasil za svoja sovražnika – tudi z Jeruzalemom zabil dva tako močna avtogola, da mu niti »America First« ne more več pomagati. Povsem nekompetentno (kot da bi šlo za darila) govoriti o ukinjanju milijardne ameriške vojaške pomoči, na primer Egiptu, ki je zanesljivo glasoval proti, je namreč približno tako neumno kot zanikati, da ne gre za kompenziranje izdatne ameriške pomoči Izraelu in plačevanje garancij, zaradi katerih Kairo ne razdre mirovnega sporazuma z njim. Če bo Trumpu uspelo še to, se na Bližnjem vzhodu lahko podre tudi tisto, kar je po njegovem norem priznanju Jeruzalema sploh še ostalo.

Hitropotezni in nepredvidljivi predsednik torej še zdaleč ni nevaren le zaradi jedrskega gumba, ki si ga najbrž ne bi upal uporabiti. Neprimerno bolj nevaren je, ker v svoji predsedniški »priučenosti« noče dojeti, kako deluje svet in kje se ob vseh spremembah s težavo »lovi« celo njegova Amerika. Če bo z vse bolj norimi soliranji zgolj osamil ZDA, bo to še najmanjši problem. Žal kaže, da namerava po letu dni ogrevanja v resnici šele pokazati svetu, kako bi moral izgledati po njegovi podobi in njegovih mačistično poenostavljenih predstavah.