Alternative obstajajo
pet, 21.07.2017, 18:00
Alternative obstajajo
Iz začaranega objema dogme neoliberalizma se lahko rešimo samo z medsebojnim sodelovanjem, ki je nasprotje konkurence.

Ali se sploh zavedamo, da so nas interesi globalistov prepojili z dogmo neoliberalizma do te mere, da ne znamo več prepoznavati fiktivnosti njihovih argumentov. Srž sedanjosti je konflikt med kapitalom in delom, ali bolje med mrtvim kapitalom in živim delom.

Osnovna in edina zakonitost kapitala je, da nenehno teži k povečanju profita. Pri tem se ne ozira na pustošenje, ki ga pušča za seboj. Najboljši primer so vojne in finančne špekulacije, kjer so dobički med najvišjimi. Visoke profite kujejo tudi z izčrpavanjem vitalne energije delavcev in ljudi nasploh. Ker vedo, da se široke množice v popolnosti ne zavedajo njihovih končnih ciljev in mehanizmov njihovega ravnanja, iščejo podporo v teh istih širokih množicah z razlago posameznih pojavov njihovega ravnanja, ki so na prvi pogled lahko celo logični in razumljivi. Pri tem sistematično vztrajajo pri ustvarjanju konfliktov med posameznimi družbenimi skupinami in istočasno uspešno razkrajajo družbeno tkivo.

Kot primer lahko vzamemo konflikt, v katerem so se znašli mladi nezaposleni, za katere sta značilna velika kreativnost in delovni elan, in starejši, ki se jim delovna doba podaljšuje, češ da so pokojninski skladi nezadostni za izplačevanje pokojnin. Kot rečeno, to sprejemamo kot nekaj razumljivega. Če se pa poglobimo, ugotovimo, da ta trditev ne drži. Zaposlitev vseh mladih, pod pogojem, da so ustrezno plačani, lahko polni pokojninsko blagajno v večjem obsegu kot starejši delavci. Razlog, da se slednja varianta ne sprejme, niso osiromašeni pokojninski fondi, temveč profitni nagon kapitala, da v svoje namene izkorišča tako mlade (prekarno delo ali mladim državna ureditev ponuja skromno žepnino za golo preživetje vzporedno z vzdevki, kot so lenuhi, in da delo zaničljivo odklanjajo) kot starejše (podaljšana delovna doba).

Še en primer opravičevanja velikega števila nezaposlenih je uvajanje čedalje bolj rastoče avtomatizacije. Slednje bi se morali ljudje veseliti, saj jih razbremenjuje težaškega in rutinskega dela. Več kot avtomatizirana proizvodnja ustvarja, večja je možnosti, da se drastično zmanjša delovni čas (pri enakem ali višjem prejemanju plače), ob tem da se produktivnost povečuje. Prosti čas, pa bi ljudje posvečali svojemu osebnemu razvoju in tkanju vse bolj močnih družbenih vezi. Nasprotno pa kapitalu taka rešitev še zdaleč ne ustreza z izgovorom konkurenčnega boja. Konkurenčni boj je predvsem kapitalistična kategorija, ki v imenu profita postavlja posameznika proti vsem, vse proti posamezniku in vse proti vsem v končni scenarij opustošenja vsega živega.

Iz začaranega objema dogme neoliberalizma se lahko rešimo samo z medsebojnim sodelovanjem, ki je nasprotje konkurence. V medsebojnem sodelovanju lahko ustvarjamo in damo novi impulz bohotenju življenja v našem ožjem in širšem okolju. Če nas sedanji sistemski okvirji dušijo, je treba iz njih sestopiti. Veliko je treba postoriti, kot utrditi naše medsebojne odnose ter negovati naše okolje in naravo.

Alternative so, torej ne pustimo, da nas »ministrstvo za resnico« zavaja.



Alternative obstajajo

Zaposlitev vseh mladih, pod pogojem, da so ustrezno plačani, lahko polni pokojninsko blagajno v večjem obsegu kot starejši delavci. Foto: Roman Šipić, Delo

Prijavi sovražni govor